Morda še nobeno časovno obdobje po velikih svetovnih vojnah ni bilo tako zahrbtno uničujoče do našega vsakdana, kot je prav zdaj, ko je naše gibanje omejeno, in ko v resnici nimamo možnosti, da bi živeli tako, kot si želimo.
Meseca februar in marec utegneta biti v tej zgodbi morda najnapornejša doslej, tudi, če bi bi proti pomladi epidemiološka slika začela izboljševati. Kar je šlo leto dni navzdol, ne bo šlo v nekaj dneh navzgor.
Velike spremembe, ki so se zgodile v naši družbi, utegnejo prinesti velike odzive državljanov, ki menijo, da tako, kot je zdaj, ne gre več. Morda bo padla vlada, morda ne ... V resnici je to manj pomembno. Država lažje pokoplje, kot da zdravi.
Slej ko prej se bo vsakemu od nas posvetilo, da za virus žal ne more biti kriva nobena oblast; le-te so lahko krive za boljše ali slabše razpoloženje v družbi, kar pa je v veliki meri odvisno od tega, kako oblast komunicira s podložniki.
Lepa beseda lepo mesto najde - in narobe, in pri nas je bolj narobe.
Včasih je prav neverjetno, kako smo sposobni krivdo za svoje slabo počutje, za katero smo odgovorni predvsem sami, prevaliti na druge, še najlažje je, če na oblast.
Slovenija, ki spada med športno-rekreativno bolj razvite evropske države se je kot družba na tem področju precej izgubila. Toliko znanja, kot je pri nas o gibanju in zdravju - a ni ga bilo, ki bi stopil pred ljudi in rekel:
Migajte, to je največ, kar lahko storite zase.
Ostali smo sami
Korona ni edina bolezen tega časa, še vedno so prisotni drugi ubijalci, rak, visok krvni tlak, diabetes, ja, in zdaj še vse vrste depresij in podobnega, kar se pase po glavi ... Z gibanjem lahko nekatere bolezni preprečimo, druge ohranjamo pod nadzorom in tretje celo zdravimo.
Ker je med zdravniki dovolj pametnih ljudi, bo morda prišel dan, ko bo v okviru ministrstva za zdravje tudi majhna pisarna, na vratih katere bo pisalo Enota za zdrav življenjski slog. Pot do le-te ne bo enostavna, ne farmacija in ne dobavitelji medicinske opreme si ne želijo zdravih ljudi - znana je tista slaba šala, da je za farmacijo le še mrtev človek manj koristen, kot zdrav, saj ta zdravi še vedno lahko zboli - car pa je tisti, ki je bolan; za dobavitelje medicinske opreme pa bolj kot je družba bolna, bolje je.
To drugo ni več šala, saj v Sloveniji to tako tudi je. Kar se tiče razmer glede dobaviteljev.
FOTO: Jože Suhadolnik
Dokler se Jezus ne vrne na Zemljo
Dokler se ne vrne in nas razsvetli in odreši, se lahko zanašamo le na prednosti aerobne vadbe. Dokler virus ne izgine in dokler se Odrešenik ne vrne na Zemljo, do takrat smo za svoje zdravje odgovorni sami. Obstaja kopica dokazov, da bo redna aerobna vadba izboljšala vaše zdravje, telesno pripravljenost in še veliko več.
O tem smo pri
Poletu precej pisali, ponavljamo se - a ne le ponavljajo, še vedno se kopičijo tudi številne bolezni, o katerih pa se zaradi epidemije piše malo - ali skoraj nič. Aerobna vadba namreč zdravi!
Preprečevanje rakov
Rak debelega črevesa. Raziskave jasno kažejo, da je pri telesno aktivnih moških in ženskah tveganje za razvoj raka debelega črevesa za 30- do 40- odstotkov manjše kot pri neaktivnih posameznikih. Zdi se, da je za zmanjšanje tveganja potrebnih zgolj 30– do 60- minut zmerne do zahtevnejše telesne dejavnosti na dan, in da obstaja razmerje med odmerkom in odzivom. V prevodu to pomeni, da tveganje upada, ko smo bolj aktivni.
Rak na dojki. Obstajajo razmeroma jasni dokazi, da imajo telesno aktivne ženske v primerjavi z neaktivnimi ženskami manjše tveganje, da zbolijo. Tako kot pri rak debelega črevesa se zdi, da je za zmanjšanje tveganja potrebnih 75- do 150- minut zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti na dan, verjetno pa tudi tu obstaja tudi razmerje med odmerkom in odzivom.
Rak na prostati. Raziskave ne dajejo pravega odgovora glede tega, ali ima telesna dejavnost kakršno koli vlogo pri preprečevanju tega raka.
Pljučni rak. O telesni dejavnosti in preprečevanju pljučnega raka je razmeroma malo raziskav. Razpoložljivi podatki kažejo, da imajo telesno aktivni posamezniki manjše tveganje za pljučni rak; vendar je težko v celoti upoštevati tveganja aktivnega in pasivnega kajenja cigaret in vplive izpostavljenosti radonu.
Drugi raki. O vlogi telesne dejavnosti pri preprečevanju drugih vrst raka je malo podatkov.
Zdravljenje rakov
Obstaja nekaj dobrih novic za ljudi, ki se zdravijo z rakom. V eni izmed študij se je pokazalo, da je aerobna vadba, ki je bila na urniku šest tednov, pet dni na teden, po 30– do 35 minut, pri 80- odstotkih največjega srčnega utripa, pomagala, da se je pri ženskah, zdravljenih zaradi raka, zmanjšala utrujenost. V drugi študiji je 10 tednov aerobne vadbe, pri 60- odstotkih največjega srčnega utripa, po 30- do 40- minut, štiri dni na teden, pri ženskah z rakom manjšalo depresijo in tesnobo.
Aerobna vadba pri raku ni čudežno zdravilo, vendar dokazi kažejo, da zagotovo lahko pomaga, da lažje premagamo bolezen.
FOTO: Tvb Paznaun - Ischgl
Osteoporoza
Osteoporoza je bolezen, za katero je značilna nizka kostna gostota, to pa lahko povzroči večje tveganje za zlome. Dobra novica je, da telesna vadba lahko poveča gostoto kosti, ali vsaj upočasni hitrost upadanja gostote, in to tako pri moških kot pri ženskah. Morda ne bo delovalo pri vseh, natančen odmerek in vrsta vadbe, ki sta potrebni za izboljšanje, še nista povsem znana, vendar obstajajo dokazi, da lahko pomaga.
Dobre novice imamo tudi za otroke. Zdi se, da imajo aktivni otroci večjo kostno gostoto kot sedeči otroci, in da kasneje v življenju lahko to pomaga pri preprečevanju zlomov.
Depresija
Večina, ki nas telovadi, ve, da lahko z vadbo dvignemo razpoloženje. Obstajajo številne študije, ki preučujejo učinke vadbe na depresijo. V eni izmed najnovejših je bilo dokazano, da 12 tednov kolesarjenja ali teka na tekaškem traku, tri do pet dni na teden po približno 30 minut na trening, zmanjša podatke o depresiji za 47 odstotkov!
Ne, to ne nadomešča terapije, potrebne pri depresiji, ko nekdo ne more normalno delovati, saj so v tem primeru morda potrebna zdravila in/ali psihoterapija, vendar pa so pri blažjih oblikah depresije prepričljivi dokazi, da gibanje lahko pomaga.
Aerobno gibanje je zdravilo, ki se ga tako farmacija kot dobavitelji medicinske opreme z razlogom bojijo kot hudir križa. Nekaj gibanja, ko se malo preznojimo in srce poženemo v živahnejše utripanje, in če to traja več kot le nekaj minut, lahko spremeni naša življenja.
Komentarji