Vse, kar moramo vedeti, preden se odpravimo na zimski pohod

Zimsko pohodništvo je privlačno, hkrati tudi nevarno. Nikoli ne smemo podcenjevati niti hribov niti gora, nikoli. Prav prejšnji teden se je smrtno ponesrečil izkušeni planinec, in to na »hišni gori.« 

V Poletu redno pišemo o pohodništvu, tudi gorništvu in vsako leto opozarjamo na novosti glede opreme in njene uporabe. Planinska zveza Slovenije je tista, ki nam kaže te smernice. Letos so se še posebej potrudili, saj so se letos odločili, da bodo izobraževalno vsebino predstavili tudi s pomočjo videoposnetkov, da bi tako dosegli še večje število ljubiteljev zimskih obiskov gora.

Zimski čas je eden izmed najbolj idiličnih časov v visokogorju, a ta idila ima tudi svojo hladno stran, ki se je z znanjem oborožen gornik, planinec zaveda. Na nižje temperature, krajši dan, zaprte koče in ostale posebne razmere moramo biti pripravljeni, zato se v gore podamo z načrtom v glavi.

Slovensko visokogorje je pod snežno odejo, nevarnost snežnih plazov je nad višino 1400 m zmerna, to je druga stopnja po evropski petstopenjski lestvici.

»Z vidika stroke gre za najbolj problematično in nevarno stopnjo, saj jo večina posameznikov prezre v smislu, saj je samo »dvojka«. Pa vendar smo v zadnjih dneh v gorah opazili veliko nihanje temperature in je bilo nad 1800 m tudi do 5°C. Posledično so se v grapah spontano prožili plazovi mokrega snega, predvsem  tam, kjer je travna podlaga. Veliko pa je tudi mest z napihanim snegom, ki že ob pičli obremenitvi popustijo in se sprožijo plazovi kložastega snega. Vse omenjene dejavnosti se dogajajo na dokaj majhnem območju, zato je oceno tveganja težko podati. Imamo mesto z mokrim snegom in travno podlago, ki kar kliče po plazovih; le nekaj metrov stran pa se srečamo s trdo in poledenelo podlago,« je razmere v gorah predstavil strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi. 
 
V zadnjih dneh se je v sredogorju in visokogorju zadrževala megla, ki je oteževala orientacijo, poleg tega je bil zaradi dodatne vlage občutek mraza večji kot sicer. »V prihodnjih dneh pričakujemo, da se bo zaradi višjih temperatur čez dan sneg ojužil, proti večeru pa zmrznil. S tem se bodo večale ledene površine, ki predstavljajo nevarnost za zdrs,« je še dodal Šerkezi.
 

Kaj moramo vedeti, če se na pohod odpravljamo pozimi?

 
Pred odhodom v gore ali na kateri koli planinski izlet je ključna dobra predhodna priprava. Katera vprašanja si je smiselno zastaviti pred vstopom na snežno odejo?
 
Video: Varneje v gore pozimi/ vprašanja pred odhodom na planinsko turo

 
Pred odhodom v gore poskrbimo za obveščanje in s svojo namero seznanimo najbližje (kam se odpravljamo, za koliko časa, rezervni cilji) ali pa v skrajnem primeru pustimo obvestilo o poti pod vetrobranskim steklom avtomobila. Vpisujmo se v vpisne knjige na vrhovih in kjer je to možno. Vse te informacije pomagajo gorskim reševalcem pri nudenju pomoči.

Kakšno opremo potrebujemo?

Izbira primernega nahrbtnika, ki ne sme biti prevelik, je osnova za prijeten planinski izlet. V nahrbtniku naj bo vsa priporočljiva planinska oprema, ki nam bo ob morebitnih težavah dobrodošla. Udobni in varni planinski čevlji in oblačila, ki tudi če so mokra, dajejo občutek topline, pa so zmagovalna kombinacija za doživetij polno raziskovanje planinskega sveta.

Video: Varneje v gore pozimi/ izbira opreme pred odhodom v gore

Video: Varneje v gore pozimi/ izbira oblačil pred odhodom v gore


Video: Varneje v gore pozimi/ izbira planinskih čevljev

 

Kako izbrati primerno velikost čevljev in zakaj imajo planinski čevlji tako dolge vezalke?

Video: Varneje v gore pozimi/ vezanje čevljev

 
Ko sneg pokrije gorsko pokrajino, je naša osnovno gibanje še vedno hoja. Ne glede na to, ali se v zasnežene gore podajamo peš, s turnimi smučmi, krpljami ali gorskim kolesom, se bomo hitro srečali s pobočji, ki jih lahko varno prečimo le z uporabo cepina in derez in seveda ogromno znanja in izkušenj pri rabi obeh pripomočkov.

Video: Varneje v gore pozimi / uporaba derez in cepina

 
Ko uporabljamo dereze, imamo v rokah cepin in ne planinskih palic, na rokah pa rokavice. »Samo predstavljajte si, da hodite po pobočju naklonine, kot je na Viševnik, ali pa Kamniško sedlo, lahko tudi čez melišče na Durce pod Malo Raduho; po nesreči se z derezo zapnete v hlače in padete. V rokah imate planinske palice ali pa cepin brez rokavic. Pri padcu je ključna prva reakcija, prva sekunda, dve … S palicami se ne boste ustavili, brez rokavic, pa boste spustili cepin,« je še enkrat poudaril načelnik Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje Franc Gričar.
 

Dereze ali derezice?

Derezice so odličen pripomoček za varnejši korak in jih uporabljajo tudi gorski reševalci pri svojem delu. Vendar kot vse, imajo tudi derezice omejitve, do kod je njihova raba še varna. »Derezice se namreč lahko uporabljajo na gozdnih cestah, planinah, kot je npr. Pokljuka, Velika planina, kjer izoblikovanost zemeljskega površja ne dopušča večjih zdrsov in je njihov namen zgolj, da ne pademo na položni in poledeneli podlagi. Takoj, ko gremo z derezicami v strmejša pobočja, obstaja nevarnost, da se nam snamejo s čevljev, saj so nanje pritrjene z elastiko, poleg tega pa nimamo v celoti stika s podlago, s čimer zaradi naklonine povečamo možnost zdrsa in poškodbe in/ali celo smrti,« je opozoril Matjaž Šerkezi.
 

V 2. delu preberite zakaj so snežni plazovi bela smrt.

***
Videoprodukcija izobraževalnih filmov:  Peter Vrčkovnik
Tekst: PZS, Miroslav Cvjetičanin