Vrnitev k teku, po dolgi prekinitvi

Vrnitev k teku po dolgem odmoru je - obup. Tisti, ki smo to poskusili ali celo večkrat poskušali, to vemo. Na eni strani neskončna želja po tistem božanskem hitrem koraku v naravi, po drugi strani pa se počutiš, kot da bi za seboj vlekel vso bolnišnico Valdoltra. Vse boli, telo dobesedno ječi od napora in bolečine.

Pravljica, da je tek vseživljenjski šport, je v resničnosti taka, da je dolgotrajno ohranjanje strasti in doslednosti v teku lahko za večino izmed nas težaven izziv. Življenje se postavi na pot teku. Poškodbe, družina, služba in naporen dnevni urnik. Tek in kondicija izgineta, in čeprav se nam nekje v malih možganih zdi, da smo še vedno tekači, le da malo manj. In potem ugotovimo, da ne tečemo tri mesece, pol leta, leto, dve, pet. Morda počnemo kaj drugega, tečemo pa ne.
Vsak, ki je tekel, pa potem neha, tek pogreša.

Seveda je večino stvari v življenju mogoče popraviti, in tudi pri teku je tako. Če je minilo leto, ali več, odkar ne tečemo, mora biti naša vrnitev bolj modra in premišljena kot pa hitra in goreča.

Postopnost kot največja hitrost

Ko začnemo znova teči, nas bodo najverjetneje preplavili lepi ali celo poveličani spomini s prejšnjih dolgih tekov, tekaških vadb ali tekmovanj. Čeprav je naš um na enem mestu, je naše telo na drugem - razdalja med obema je veliko večja, kot če bi jo merili z metrom, žal! Morali se bomo prilagoditi fizičnemu šoku teka.

Telo ima svoj spomin, bolje, tudi mišice ga imajo. Ko bomo stekli, nas bodo preplavili takšni spomini, zdelo se nam bo, da bi pravzaprav lahko kmalu stekli, kot smo to počeli nekoč. Sebi je lahko, najlažje lagati, ampak se ne splača, nas uči človeška, pa tudi lastna zgodovina.
Ker smo plačnik napak sami. Ne, ne bo šlo, spomini te vrste so lahko lepi, hkrati pa nevarni. Za zdravje. Um in spomin živita na drugem naslovu kot pa živi telo. Recimo, a začasno ...

Začnemo kratke in počasne teke, potem pa malo dodajamo. Tisto, kar je bil včasih sproščujoč, regeneracijski tek, naj bo zdaj vadba. Recimo sčasoma tri do šest kilometrov, morda sedem? Na začetku ne bo lahko in bo bolelo, hudo bo, tu ni kaj. Vendar je nujno, da vztrajamo, Če nam bo uspelo vztrajati nekaj tednov, in če se ne bomo po neumnem poškodovali, smo morda že na starih tirnicah - vsaj glede na smer teka, kot si ga želimo.

Naša pljuča se bodo okrepila, aerobne sposobnosti se bodo povečale, ne bo nas več stiskalo, kot da pridelujemo zadnji izdih … Le nekaj tednov moramo vztrajati, recimo trikrat na teden … Nato lahko zelo postopoma dodajamo dolžino in malček pospešimo.
Res smo hitrejši, a naj se nam nikamor ne mudi. Bolje tri mesece kasneje, kot se nam je zdelo, da bomo potrebovali, da smo v približno tistem tekaškem agregatnem stanju, kot si želimo, kot pa, da v pretiravanju izparimo. Gre za daljnosežno naložbo, tudi, če smo brez denarja. Ni denarja, s katerim bi zdravje lahko kupili – tu pa gre prav za slednje. Za čim dalj časa, da bi bili zdravi.

Bilo je - in je minilo

Predvsem se nikakor ne smemo primerjati s tistim, kar smo bili po tekaško nekoč. Tistega morda - če smo starejši, pa zelo verjetno -, ne bo nikoli več. Še zlasti je to pomembno vedeti, če se vračamo k teku po zares dolgem premoru, in zaradi poškodbe. Namesto, da sanjamo o tistem, kar je bilo, se spomnimo, kako je bilo, ko nismo mogli teči, in niti nismo verjeli, da se bomo spet kdaj postavili na noge po tekaško. Pomaga, če se primerjamo s samim seboj, ko som nas zašili v najslabšo kožo - in v resnici je levitev iz take kože tudi najboljši dokaz napredka.

Čeprav se človek po navadi nazaj k sebi najraje spravlja na samem, pa je dobro teči z drugimi. To lahko ohranja in še poveča našo motiviranost, po navadi družba pomeni tudi, da ne tečemo vedno po isti trasi. To se sicer rado dogaja, zdaj pa se moramo odpeljati na drugo izhodišče, morda celo v drug kraj. Paziti je seveda treba, da nas skupina ne sili k za nas prehitremu tempu, za začetek je bolje, da smo v družbi klepetulj, kot pa fanatikov brez prav podlage. In občutka za manj pripravljene; to je zlasti pogosto, ko tekači postanemo malo bolj pripravljeni in pozabimo, da smo bili včasih romarji, kot se reče.

Na tisto, kar je bila včasih naša treninška rutina, je treba zdaj pozabiti. Najbolj pomembna je postopna gradnja naše pripravljenosti. Seveda je modro, če lahko ubogamo strokovnjake, ki pravijo, da vrnitev lahko pomaga tek skozi dve fazi, da se tekači vrnejo skozi dve ključni fazi: 2- do 3 tedne in nato -4 do 8 tednov.

Za prvo fazo, dolgo dva do tri tedna, svetujejo od 15 do 20 minut teka, od 3- do 4 dni na teden. Nato počasi povečujemo čas tekanja od tretjega do osmega tedna; to je druga faza. Predvsem naj takšna postopna vrnitev traja vsaj šest tednov, najmanj toliko. Ko bo počutje bolje in je tek spet del novega starega življenjskega sloga, se bomo izognili tveganju za poškodbe, ki je v obeh fazah lahko dovolj nevarno. Zlasti za neučakane.

Pogovorni tempo je zakon: ko tečemo, se pogovarjamo s sotekačem, telo tako počasi in enakomerno s postopno krepitvijo mišično-skeletnega sistema dohiteva um. Um se dražljajem teka veliko hitreje prilagaja kot naša telesa. Telo zato potrebuje dovolj časa, da se spet zgradita moč in vzdržljivost. 

Tek gre skozi želodec

Izboljšanje prehranjevalnih navad je v teoriji preprost, v praksi pa zahteven podvig, tudi za športno zelo aktivne ljudi. A ob vračanju k teku je prehrana res pomembna.
Začetek vrnitve v tek je dober čas za zmanjšanje telesne mase, če smo si med odmorom dodali odvečne kilograme. Nikakor pa se ne smemo obremenjevati s tem, koliko ogljikovih hidratov smo zaužili, med dolgimi teki tako in tako izgoreva maščoba, ki se je nabrala v času, ko nismo tekli. Je pa to pravi čas, da prečistimo prehranjevalne navade in prehrano, zmanjšamo vnos kalorij in poskusimo zmanjšati telesno maso. Kar po gramih, čudežev v športu ni, še zlasti, ko želimo na hitro shujšati.

Kar nekaj časa bi morali nameniti netekaškim osnovnim treningom in navzkrižnim treningom, kolesarjenju, jogi, plavanju. Ne samo, da nam bo to pomagalo pri razvoju naše splošne splošni moči, stabilnosti in gibljivosti, dodatni treningi nam lahko pomagajo, da se izognemo poškodbam.
Najprej v tej v kritični fazi počasne vrnitve in potem naprej.