Vitamin C ne dela čudežev

Odkrivanje vitamina C in njegove uporaba sta kot učna ura znanosti. Pravzaprav je gradiva za več učnih ur in pogled na različne obraze znanstvenih in tudi neznanstvenih pristopov. Tudi zgodovinska ozadja razkrivanja protiskorbutnega dejavnika se berejo kot napet roman. Del tega duha je zajet tudi v angleški različici Wikipedije. Priporočam.



Popularnosti mu ne more okrniti niti to, da je njegova industrijska surovina sladkor (glukoza, galaktoza), kako ga sintetizirajo, je seveda odvisno od proizvajalca. Med največje proizvajalce spadajo Kitajci, in ko so zaradi olimpijskih iger, da bi zmanjšali industrijsko onesnaževanje, nekoliko zmanjšali njegovo proizvodnjo, se je menda povečala tudi njegova cena.

Vitamin C torej ni samo zrcalo zgodovine kemičnih znanosti, je tudi posel. Velik! Za nekatere pa tudi kot prehranska vera z ortodoksnim pridihom. Da je postal in ostal tako trdno zasidran v naši prehransko-farmacevtski kulturi, mu je ve­li­ko pomagal tudi njegov velik promotor Linus Pauling. Znanstvenik, ki je neomajno verjel v svo­ja prepričanja. Tista, za katere je razvoj znanosti pokazal, da držijo, in tudi ona, ki niso našla klini­čne znanstvene potrditve. Med najbolj razvpite znanstvene spore spada njegova bitka z zdravniki s klinike Mayo o pomenu vitamina C pri rakastih boleznih.

Vitamin C naš vsakdanji

Vitamin C je majhen, neenergetski element, ki spa­da v tako imenovano skupino mikrohranil. Ti elementi in spojine so nujni v zelo majhnih količinah za regulacijo in kontrolo funkcij v celični presnovi in za gradnjo telesnih struktur. Vitamina C človeško telo ne proizvaja, zato ga moramo vnesti v telo s prehrano ali z industrijskimi dodatki.

V človeškem telesu ima nekaj zelo pomembnih funkcij. Je pomemben antioksi­dant, sodeluje kot kofaktor v imunskih pro­cesih, nujen je za pravilno sintezo kolagena, vpleten je tudi v energijske procese in delovanje živčnega si­stema. Izjemno po­membna je njegova antioksidativna vloga, ki pripomore tu­di k zaščiti genskega materiala in je tesno vpletena tudi v presnovo holesterola. Če povzamemo, vitamin C prek presnove kolagena pri­pomore k te­mu, da ne razpadamo, da je zaščita proti okužbam boljša. Omogoča, da imamo dovolj energije, da ne zarjavimo in se ne pokvarimo, ker nas varuje pred prostimi radikali. Njegov zadostni vnos v telo je torej nujen že za normalno življenje, kaj šele za športnike vseh vrst.


 

Koliko vitamina C potrebujemo?

Ker je vitamin C za človeško telo tako pomemben, ga naša prebavila z lahkoto absorbirajo. Tako se pri nizkih odmerkih vsrka iz prebavil skoraj v celoti. A ne samo to, kadar z njim pretiravamo in je vnos višji kot 200 mg, njegova absorbcija skokovito pa­de, le na okoli 20 odstotkov. Telo izloči prebitek vitamina C skozi ledvice.

Priporočila za vnos vitamina C se sicer nekoliko razlikujejo med različnimi državami sveta, in ker smo v Evropi, se ozrimo na priporočilo Evropske agencije za varno hrano (EFSA), ki je leta 2013 izdala zadnja priporočila za potreben vnos vitamina C. Za odrasle so dnevne potrebe po vitaminu C okoli 100 mg, ne­ko­liko se povečajo pri nosečnicah, verjetno so nekoli­ko višje tudi pri bolnikih, starostnikih in se­veda športnikih. Naj omenim še ameriška pri­poro­čila, ki omejujejo dnevni vnos vitamina C na dva grama.


 

Vitamin C in športniki

V zadnjih letih je športna znanost ponudila hladen tuš športni populaciji z znanstvenimi ugotovitvami, da dodajanje vitamina C ne poveča učinka telesne vadbe, ampak prej nasprotno. Dokaj dobre raziskave so prikazale celo zmanjšanje učinka vadbe moči in celo zmogljivosti pri teku ob dodajanju vitamina C. Torej ne le da ni ergogen, lahko celo zavira učinek vadbe. Vzrok naj bi bilo moteno celično signaliziranje. Prosti radikali, ki nastajajo pri vadbi in jih vitamin C pufra, naj bi namreč celice predvsem spodbudili k regeneraciji.

Torej nima nobenega smisla, da po njih tolčemo z ekstra vitaminom C. Zato so sodobna priporočila na temo vitamina C in športnikov v slogu nazaj k normalni prehrani. Ta naj bo raznolika in naj v glavnih obrokih vsebuje dovolj živil, ki so bogata z vitaminom C. Na voljo vam je poleg citrusov in drugega sadja tudi cel kup zelenjave. Vitamin C najdemo celo v živalskih proizvodih, ki so bolj surovi in nepredelani. Na primer jetra, nekaj naj bi ga bilo celo v mleku. A to ni vse. Vitamin C, ki ga vnesemo z hrano, naj bi telo tudi bolje izkoristilo.