Trentarski sončni pomežik Gorenjcem skozi Prisankovo okno

Ob primernih vremenskih pogojih sta, pod Tonkino kočo na Vršiču, mogoča dva svetlobna naravna čudeža. Prvi na svečnico ali kakšen dan prej ali kasneje, drugi v začetku novembra.

Obakrat, kot je pred leti dejal Jani Hrovat, župan Kranjske Gore, Trentarji za nekaj minut »posodijo« Gorenjcem malo sonca. Skozi Prisankovo okno, tako, da ga malo »odprejo« ...

Da se ne bi ponavljal z zapisi, kar nekaj sem jih o tem objavil, sem tokrat v zgodbo povabil več ljudi. A je eden smučal na Krvavcu, drugi telefona ni dvignil, tretji je kasneje, ko sem se že vračal, sporočil, da je bil v dobri fotodružbi na Jamniku.

Jutranji pogled na Mojstrano, ko je sonce pozlatilo Triglav in obrisalo zlati čopič še po grebenu Črne gore, je bil verjetno tak, kot jih je davno tega, iz župnišča na Dovjem, na svečnico opazoval tudi triglavski župnik Jakob Aljaž. Ustavil sem se pod kipom Jakoba Aljaža, delom beograjskega umetnika. Vsa dela ob postavitvi je takrat usklajeval in koordiniral Mojstrančan, upokojeni sodnik in nekdanji predsednik kranjskega sodišča Mihael Kersnik.

»Naša pridna strojnika sta Jure Povšnar in Uroš Kert. V skupini za obe rolbi sta še dva njuna sodelavca. Vsi skupaj, tudi zaradi dobrega vzdrževanja obeh strojev, zmorejo in vsako zimo porezkajo, odmečejo sneg za urejanje Planice, Pokljuke in seveda Vršiča,« pove Vido Jagodic iz Gorenjske gradbene družbe.





Včeraj sta odmetala na tisoče kubičnih metrov snega z Vršiške ceste do Ruskega križa. Danes sta nadaljevala in očistila cesto do Mihovega doma. Z enim od strojev sta se približala parkirišču ob cesti pri Ruski kapeli. Zagotovo bosta po Ruski cesti še v tem tednu z obema rolbama pri Koči na Gozdu.

Turni smučarji so bili zjutraj v množini na poteh proti vrhu Vršiča. In navzgor proti Mojstrovkam in še kam. Sam sem bil v kategoriji »luknjačev«, a sem ubiral gaz zunaj smučin. Sem prebral, kaj si kasta turnih misli o luknjačih ...
Pet kilometrov je ravno dovolj za sprehod po snegu do razgledne ploščadi pod Tonkino kočo, za februarsko svetlobno premiero. Večina turnih smučarjev se s soncem skozi Prisankovo okno ni obremenjevala, saj užitki vijuganja po celcu, če ga je še kje kaj, to zdaleč presegajo.

Večina smo bili pešaki, z različnimi fotooborožitvami. Najboljšo, vrhunsko fotoopremo je imel Gregor Kresal. Tisti alpinist, ki se je podpisal pod film o Sfingi, in tisti gornik, ki zdaj s kratkimi videofilmčki, tako imenovanimi time lapsi, razveseljuje obiskovalce družabnih omrežij in hkrati izziva morebitne posnemovalce. Za še več kreativnosti, pristopov, lokacij, učenja potrpežljivosti in znanj, ki jih je med drugim nadgrajeval na znani ameriški akademiji.

Z znancem Rašem Sadikovićem sta prišla v vršiško gledališče med zadnjimi. A še zdaleč ne zadnja. Medtem ko je Gregor en aparat usmeril v Prisankovo okno in nastavil sekvenčna proženja, se je z drugim premikal pod taktirko sonca, ki sije skozi okno, po zasneženem pašnem travniku. Seveda ima Gregor že zalogo posnetkov in fotografij iz lanskega novembra. In ve se, da je bil takrat tudi na ogledih nad oknom. Na grebenu Prisanka. In neuradno se ve, da ima več kot odlično zamisel, kako bo ponovno presenetil z izdelkom. Si predstavljate, da se eden od alpinistov, ravno v trenutku, ko sonce posveti skozi okno, pojavi v prvem planu, navezan na plezalni vrvi?

Če je Rašo tisti, ki v Ratečah vsako zimo meri in beleži višine snega, v letošnji ga je zasnežilo že skoraj štiri metre, je v prostem času zaljubljen v Mojstrovke. Zato sta del obvezne opreme, pripeta na nahrbtnik cepin in zaščitna čelada povsem nekaj običajnega.

In ko se je vse skupaj, ob ne najbolj intenzivnem pomežiku sonca skozi Prisankovo okno končalo, smo se, že tako ali tako na ogromni koronski razdalji, razšli. Eni navzgor še do Erjavčeve koče, drugi v dolino.

Strojnika Jure in Uroš pa sta medtem, z obema rolbama, odpirala Vršiško cesto. Zima v gorah se bo še marca na vse načine branila, da bi se umaknila pomladi.

P. S.: Mednarodni gorski vodnik Klemen Gričar se je zjutraj med prvimi podal v vršiško strmino. S soplezalko se jima je mudilo v eno od zaledenelih smeri v Prisanku.