Telesna aktivnost v boju z debelostjo

Tako se mnogi lotijo telesne aktivnosti tudi zato, da bi shujšali. To vidimo praktično na vsakem koraku. Kakšen dan tudi dobesedno. V strokovnem predlogu, ki ga je dr. Mojca Gabrijelčič s sodelavci pripravila za parlamentarno razpravo, ki opozarja na problem čezmerne prehranjenosti in debelosti pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji, je že v prvem stavku jasno opisan ključni odnos med prehrano, debelostjo in telesno aktivnostjo. Avtorica izhaja iz bioloških lastnosti človeškega organizma, v katerem uravnotežena prehrana in zadostna telesna dejavnost omogočata ravnovesje med vnosom in porabo energije, kar se izrazi kot prehranski status človeka. Ta prehranski status se premakne proti debelosti, kadar je energijski vnos večji od porabe.

Če pogledamo s tega stališča, je tudi debelost oblika slabe prehranjenosti, ker je takšen prehranski status močno povezan, in to kar v približno 38 odstotkih, z nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni. In še z mnogimi drugimi zdravstvenimi grozotami. Problem slabe prehranjenosti pri debelosti še poveča neuravnotežen prehranski vnos, torej takrat ko pretiravamo z uživanjem samo določene vrste hranil. Na primer, če v telo vnašamo hranilne vire, ki vsebujejo predvsem eno vrsto hranil. Katero koli.
 

Termodinamika

Zelo zanimiv pogled na povezavo med prehrano, debelostjo in telesno aktivnostjo v človeškem organizmu srečamo, če o svojem telesu, ko se ukvarjamo z vsakdanjimi »kilogrami«, razmišljamo bolj analitično, na primer skozi oči fizikalnih znanosti. Ilustrativen je na primer pogled na naš organizem, če ga obravnavamo kot odprt sistem v termodinamičnem smislu. Vem, da so za večino zakoni termodinamike pristali na smetišču srednje šole, a s plastično ilustracijo bom vseeno to poskušala ponazoriti. Termodinamika je veja fizike, ki proučuje energijo in njeno pretvarjanje med različnimi oblikami, kot je na primer toplota, in sposobnost opravljanja dela.

Ukvarja se predvsem s tem, kako te energijske prihode in odhode uravnovesiti in zagotoviti neko učinkovito ravnovesno stanje. Zelo zanimivo je, ko pri prebiranju drugega zakona termodinamike lahko razberemo, da se v urejenem sistemu (kot je na primer človeški organizem) pojavi entropija ali po domače kaos, če vanj ne dovajamo energije. Da se ravnovesje v nekem sistemu vzdržuje (to lahko prevedemo v zdravje), sta torej potrebna pritok energije in njena poraba v skladu z določenimi pravili, ki v tem sistemu veljajo. V organizmu bi ta pravila lahko približno ponazorili s presnovnimi dogajanji. Drugače je kaos. Lahko tudi v obliki debelosti ali celo sarkopenične debelosti, kar vodi v bolezensko neravnovesje.



Ta izlet v termodinamiko nam nazorno prikaže tudi odnos med prehrano, debelostjo in telesno aktivnostjo. Danes nam znanstvene raziskave čedalje bolj osvetljujejo te odnose in iz njih dobivamo dobre signale, ki ji na podlagi znanja o presnovi lahko prevajamo v koristne informacije za ohranjanje zdravja in reševanje neravnovesnih bolezenski stanj. Kot na primer problem debelosti pri mladostnikih.


 

Informacije o debelosti

Ob kritičnem prevajanju znanstvenih spoznanj in celo dobrih strokovnih praks v javno uporabo pa se marsikdaj utopimo v poplavi medijsko in marketinško podprtega širjenja informacij. Te v navezi s preprodajo gurujskih prepričanj, ki večinoma temeljijo na psevdoznastvenih informacijah, povzročijo stalno bivanje v neravnovesju. Tako barka življenja bolj verjetno pluje proti bolezenskim čerem.
Kako izbrati najbolj optimalne informacije in hkrati ostati zvest samemu sebi, je tako danes izziv za posameznike kot tudi strokovnjake, ki delujejo na področju prehranskih in presnovnih strok in se ukvarjajo z zdravjem posameznika ali populacijskih skupin. Ključno je verjetno, da oboji, uporabniki in strokovnjaki, skrbijo za varnost zdravja tako, da vsak z odgovornostjo, ki jo premore, skrbi za preprečevanje kaosa v organizmu.

Zato se lahko na primer pri debelosti vsak, ki se hoče lotiti uravnavanja telesne teže, najprej vpraša, ali so podatki, na podlagi katerih se bo lotil boja proti kaosu v svojem telesu, res takšni, da kaos ne bo še večji. Ker v življenju ni nikoli samo enega pravega odgovora, poskušamo najprej ugotoviti (sami pri sebi), zakaj smo zašli v kaos, nato pa poiščemo strokovno preverjena orodja za reševanje našega ravnovesja. Ta orodja najdemo seveda predvsem z učenjem.

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med, je med drugim zdravnica slovenskih olimpijcev.