Tek in joga sta super partnerja

Moja jogijska pot se je iz čiste radovednosti pojavila že v mojih najstniških letih. Hodila sem na vadbo joge, ko je bil v Sloveniji ta najstarejši sistem človeškega razvoja še dokaj neznan. Kljub temu me je od prve vadbe naprej čisto prevzela.

Joga je celovita znanost o življenju, ki je ni mogoče raziskati do popolnosti. Je vadba, ki obsega telo, um in duha. Bila je razvita v Indiji pred 5000 leti in je povezana s hinduizmom (temelji na nekaterih hinduističnih prepričanjih, kot sta karma, reinkarnacija), toda joga ni religija.

Na zahodu je joga že nekaj desetletij zelo priljubljena, med drugim je zahodna znanost dokazala pozitivne učinke vadbe joge za astmatične in srčne bolnike, epilepsijo in stres. Danes je najbolj poznan stil joge Hatha joga, pri kateri so poudarjeni telesni položaji, dihalne vaje in meditacija. Iz hatha joge izhajajo različni stili joge, kot so ananda joga, aštanga vinjasa joga, krija joga, bikram joga, ijengar joga, joga v vsakdanjem življenju, kundalini joga, šivananda joga, imenovane pa so po njihovih ustanoviteljih ali določenih dinamikah gibanja.

Vse asane (izvedbe različnih položajev telesa) so narejene tako, da delujejo na mišice, notranje organe, žleze, živčni sistem in potem na um in zavest. Seveda je pomembno izkustvo s samim seboj, ki ga vsak vadeči pridobi skozi redno vadbo joge. Skozi prakso, torej izvajanje asan, počasi razvijaš občutljivejše vidike joge in spreminjaš načine doživljanja sebe, osebnih reakcij in okolja.
 

Moj košček joge

Meni je redna vadba joge dala tisti košček, ki mi je manjkal pri profesionalnem ukvarjanju s tekom na 800 metrov. Vadbe joge sem obiskovala v krajih, kot so Škofja Loka pa do Los Agelesa in Mysoreja v Indiji. Učinek vadbe je bil vedno enak, lahko sem se psihično osredotočila na najtežje izzive tekem in izpitov, umirjala svoj nemirni um, se poglabljala vase, hkrati pa z blagimi gibi raztegovala utrujene mišice in preprečevala tekaške poškodbe.



Mnogo let kasneje je bila joga, poleg teka, tista vadba, pri kateri sem skozi dihalne tehnike (pranajame) na tečaju v Sloveniji »ozavestila« napetost in praznino ob prehitro umirajočem trenerju, ki mi je bil kot oče. Kljub napornim atletskim treningom mi danes ni žal, da sem se vpisala v celoletni vaditeljski tečaj joge I. Pridobila sem neprecenljivo znanje o delovanju telesa in uma, izboljšala svoje astmatične težavice, umirila pojavljanje srčne aritmije ter se naučila živeti v zadovoljstvu in pozitivni naravnanosti.



Poleg tega mi je vadba joge v naslednjih letih dala tisto lahkotnost, ki jo iščejo rekreativni tekači pri svojem teku. Čeprav sta na prvi pogled ti dve telesni aktivnosti povsem različni, sta joga in tek še kako povezana.

Ponavljajoči se gibi tekačev specifično oblikujejo telo tako, da se okrepijo predvsem tiste mišice, ki so med treningom opravile več dela. Posledice nesimetričnega razvoja mišičja telesa se kažejo v posameznikovi drži, ki lahko ustvari določen tip napetosti v različnih predelih telesa. Za večino tekačev so značilne napetosti, ki se izrazijo v zadnjem delu nog, spodnjem delu hrbta, med lopaticami in na prehodu med rameni in vratom.

Nekatere obremenitve, ki so del posameznikovega vsakdanjega življenja, te napetosti poudarijo. Zato je treba telesne napetosti z vadbo joge razbremeniti. To pa lahko naredimo z blagim raztezanjem, ki poskrbi za hitrejše okrevanje po aktivnosti, hkrati pa s pravilnim dihanjem sproščamo notranje procese regeneracije. Z raztezanjem pripomoremo, da se utrujena mišica spet sprosti in ne izgublja prožnosti.

 

Kako?

Kako delamo jogijske poze ali asane: izbrane jogijske položaje vedno zadržite vsaj 6–8 vdihov in izdihov. Dihanje naj bo počasno in poglobljeno. Pri vsakem položaju bodite s pozornostjo v danem trenutku, opazujte svoje telo. Včasih boste napredek opazili že v nekaj minutah, saj se bo mišica ob počasnem dihanju sprostila in položaj bo postal udobnejši. Položaj se nikoli ne izvaja do bolečine v mišicah.

Zakaj se je joge treba na začetku učiti v skupini? Skupina ima mnoge prednosti. Najbolj dragocena je ta, da nismo prepuščeni sami sebi, saj programe joge pri nas vodijo strokovno usposobljeni učitelji joge. Učitelj joge na podlagi svojih osebnih izkušenj, znanja in strukturiranega programa učenca vodi po poti joge varno in učinkovito. Skupina pa ponuja prostor za druženje, izmenjavo izkušenj in deluje na posameznika močneje zaradi principa sinergije.

Kako pogosto izvajati jogo: enkrat na teden 20 min do uro in pol, po vsaki tekaški vadbi naredite blage raztezne položaje. Na koncu še kratko meditacijo.
Kdaj izvajati jogo: najboljša so zgodnja jutra, ali če ne gre drugače, po tekaški vadbi.



 

Katere stile joge vadimo v Sloveniji?

Joga ananda je fizično nezahtevna vadba. Asane (telesne položaje) prepleta s pranajamami (dihalnimi tehnikami). Posebnost stila je uporaba miselnih afirmacij za dosego bolj ozaveščenega bivanja.

Joga aštanaga vinjasa je fizično zahtevna, atletska vadba, ki temelji na točno določenem zaporedju vaj, ki se povezujejo z vinjasami (tekočim gibalnim zaporedjem). Odsvetuje se ljudem s poškodbami.

Joga bikram je poznana tudi kot vroča joga – zaporedje 26 poz se izvaja v prostoru, ogretem na 39 stopinj! Tako poskrbimo za intenzivne raztege, detoksifikacijo mišic in organov ter veliko potenja. To obliko vadbe skoraj ne boste našli v Sloveniji, saj je za to potreben primeren prostor. Jaz sem jo poskusila v San Franciscu in je odlična joga, ki te notranje resnično prenovi.

Joga »free flow« vinjasa je podobna stilu aštanga vinjasa, le da vadba ne temelji na točno določenem zaporedju asan. Je fizično zahtevna vadba, ki povezuje dihanje s tekočim gibanjem. Meditacija v gibanju. Ponekod jo boste srečali tudi pod malce bolj športnim izrazom power joga.

Joga ijengar temelji na izredni natančnosti in poravnavi vadečih. Med vadbo boste uporabljali različne pripomočke, ki vam omogočajo popolnejšo izvedbo asan. Je nežen stil joge, ki pa zelo podrobno posameznika seznani z vsemi vidiki telesne poravnave.

Joga v vsakdanjem življenju je sistem joge, ki poudarja tudi socialno in spiritualno zdravje. V ospredju ni le vadba našega telesa, ampak tudi umiritev skozi meditacijo. Je odlična joga za nekoga, ki še nič ne ve o jogi.

Joga kundalini temelji na teoriji dviga energije po hrbtenici (energija kundalini). Za vadbo je značilno veliko pranajam in ponavljajočih se, sekvenčnih vaj za razgibavanje hrbtenice. Vadba je lahko precej aerobno intenzivna.

Joga šivananda združuje vadbo pranajame, klasičnih asan in sproščanja. Temelji na nežnem pristopu k posamezniku.





Danes predstavljam asane joge aštange. Ta joga je posebej ustrezna metoda za tiste, ki si želijo shujšati, pridobiti mišični tonus in izboljšati telesno zdravje in kondicijo. Skozi vadbo pridobijo tudi neverjetno fleksibilnost vseh udov, kar je zelo pomembno za ponavljajoča se gibanja tekačev.

Predstavila bom tiste asane (jogijske poze), ki so najbolj primerne za tekače, da bi v telesu ohranili simetrijo in zmanjšali možnost poškodb.

Za začetek ali za konec pa še ta misel: joga se je skozi tisočletja ohranila prav zato, ker deluje na vsakogar in v vsakem starostnem obdobju.


 

Oglejte si Brigitin video v katerem prikazuje tehniko dihanja: