Sodobno suženjstvo

Odvisnost. Izraz se ne nanaša le na določeno snov ali vedenje, ampak na vpliv, ki ga vedenje ima na posameznikovo življenje in ob tem zavestno ali tudi nezavedno izgubo nadzora nad našimi mislimi in obnašanjem. 

Odvisnost je beseda, ki opisuje stanje pomembne navezanosti na določeno stvar. Slovar slovenskega knjižnega jezika doda še »brez katere po določenem času ni mogoče življenje«. Pisec je imel seveda v mislih snov, kot je zunanji inzulin pri sladkornem bolniku tipa 1, brez katerega bi umrl v kratkem času, a bi lahko prenesli pomen na vse odvisnosti.

Še bolj posrečen je izvor angleške besede »addicted«, biti odvisen. Izhaja iz latinske besede »addictus«, ki ima več pomenov, in sicer posvetiti se, žrtvovati, zapustiti, prevarati. V starem Rimu so z besedo »addiction« tudi označevali človeka, ki so ga zasužnjili po odločitvi sodišča. Skratka, v antiki ni bilo dobro biti »addiction« in tudi danes ni dobro biti odvisen. Večinoma ob tej besedi pomislimo na droge, alkohol in cigarete, morda še igre na srečo.

A odvisnost je veliko širši pojem. Nanaša se na izgubo nadzora nad uporabo neke snovi ali pa ponavljanje določenega vedenja, ki lahko povzroča škodo človeku samemu ali ljudem okoli njega. Ne glede na to, za katero odvisnost gre, nam greni življenje, če nam ga že ne skrajša. Odvisni smo lahko pravzaprav od česar koli.

Odvisnost je podobna drugim kroničnim boleznim

Prav tako kot na primer zožene koronarke zaradi ateroskleroze prekinejo zadostno prekrvitev srca, tudi odvisnost spremeni možgane in vpliva na njihovo funkcijo. Pri srcu lahko z določenimi tehnikami slikanja vidimo del srca, ki je slabše prekrvljen in povzroča težave, kot so prsna bolečina, slabša telesna zmogljivost, padec krvnega tlaka, zadihanost, otekline in podobne nadloge.

Naša koža bolj trpi, kot si mislimo

Pri odvisnostih pa je opaziti spremembe predvsem v sprednjem predelu možganov, ki ga imenujemo frontalni korteks. Ta del je še posebno pomemben za presojanje in odločanje, kar je pri odvisniku močno okrnjeno. Lahko rečemo, da odvisnost fizikalno in kemično spremeni naše možgane. Ima pa še druge pomembne skupne točke kroničnih bolezni. Na prvem mestu je, da jo je mogoče preprečiti. Prav tako kot druge kronične bolezni v začetni obliki jo je možno tudi pozdraviti. Če je ne zdravimo, pa lahko traja vse življenje.

Možganski sistem nagrajevanja

Možgani zaznavajo užitek zaradi različnih stvari v življenju, ki so se evolucijsko izoblikovale zaradi večje zmožnosti preživetja. Aktivira se na primer, ko pojemo sladkarijo, ki nam danes škodi, včasih pa nam je visokoenergijska hrana povečevala možnost preživetja. Ali pri spolnosti, ki nam omogoča nadaljevanje vrste. Možgani sporočajo užitek s sproščanjem snovi, ki jih imenujemo nevrotransmitorji, v našem primeru je to dopamin v za grah velikem jedru, imenovanem nukleus accumbens.

A žal nastane podoben učinek pri odvisnostih, pri čemer pa posledice za naše življenje niso dobre. Na primer nikotin, alkohol in heroin so snovi, ki izredno močno sproščajo dopamin iz omenjenega jedra, kar v dva- do desetkrat večjih količinah kot naravno vedenje, zato delujejo hitreje in bolj učinkovito.

Sčasoma postane užitek manjši, ker se pojavi toleranca – možgani se navadijo na večje količine dopamina.

Preprosto ne zmoremo več občutiti zadovoljstva ob stvareh, kot smo nekoč. To povzroči hrepenenje po vedno večji količini droge in spremembo vedenja človeka, ki lahko začne celotno življenje posvečati eni sami stvari; postane suženj. Podobni procesi, le nekoliko manj intenzivni, se dogajajo pri vedenjskih oblikah zasvojenosti.

Čezmerna telesna masa in energijska (ne)enačba

Veliko nas je izkusilo slast videoigric v otroštvu. Še danes se spomnim, kako sem sončne popoldneve preživljal za računalnikom. Danes pa imajo otroci že celo morje različnih oblik tehnoloških komunikacijskih orodij, ki povzročajo podobne posledice. Opisani center za nagrado je tesno povezan z učenjem in spominom. Ob preplavljanju z dopaminom možgani zelo močno povežejo določeno vedenje z užitkom, kar sproži pri posamezniku nujo po še in še.

Možgani si lahko opomorejo, a to traja

S prenehanjem uživanja droge ali odvisniškega vedenja se okrnjene funkcije v možganih sčasoma lahko popravijo, a to traja precej časa. Raziskave pri uporabi kokaina so pokazale še po več kot 14 mesecih določene razlike v delovanju možganov odvisnika v primerjavi z možgani zdrave osebe.

Podobno se dogaja pri odvisnikih od alkohola in marihuane. Nekaj možganskih funkcij se popravi. Verjetno se bo sčasoma izkazalo podobno kot pri drugih kroničnih boleznih. Dlje ko bolezen traja in bolj ko je razvita, manj se lahko možgani obnovijo.

Smo res svobodni?

Danes sem odšel v trgovino, ki je seveda ne bom imenoval, kupit točno določen izdelek. Kar je na prvi pogled preprosto, se je izkazalo za zapleten proces. Izredno prijazen prodajalec mi je pomagal in me usmeril. A nisem mogel naravnost po izdelek in na blagajno. Po neskončnih hodnikih so me vodili puščica na tleh in znaki »smer nakupovanja«. Neskončna izbira stvari. Pogled mi je švigal levo in desno in prsti so me srbeli, da bi še kaj kupil. Pa nisem. Morda zgolj zato, ker pišem ta članek. Zavedel sem se, da je to past, poslopje, narejeno za brizganje dopamina. Ne za nakup, ampak za pašo, da prideš znova in znova in dobiš svoj odmerek.

Da, najbolj prefinjena oblika suženjstva je, ko služiš, pa se tega sploh ne zavedaš. V nasprotju z rimskimi časi smo pač svobodni sužnji.