Shujšati ali kupiti lažje kolo je še vedno dilema

To je jasno že takoj po prebranem, kajne? Med kolesarji, ki si radi pripnejo tudi startno številko, je lahkost opreme in samega kolesarja stalno na dnevnem redu pogovorov. Mogoče se še več pogovarjamo samo o prevoženih kilometrih in opisovanju novih tras. In potem se spet zapletemo okoli prehrane kolesarja in opreme, ki ni nikoli dovolj dobra in lahka. 



Moje osebno mnenje je, da mora biti specialka lahka oz. nova specialka mora biti lažja od stare. Vedno, ko me nekdo vpraša, kakšno kolo naj si kupi, mu že med prvimi petimi alinejami rečem, da mora biti lažje od starega. No, če si kupuje prvo specialko, to ni toliko pomembno, ker bo v vsakem (skoraj vsakem) primeru specialka lažja od drugega kolesa. 

Specialke najvišjega tekmovalnega razreda morajo tehtati najmanj 6,8 kilograma. Manj ne smejo, več pa lahko, vendar si tekmovalci vedno prizadevajo, da so s težo na limitu. Včasih so sodnike pri tehtanju goljufali tako, da so v cevi kolesa nasuli led, ki se je potem med vožnjo stalil in je kolo postalo nekaj dekagramov lažje. No, takih in podobnih goljufij si danes ne privoščijo več, čeprav je treba vedeti, da varno, zanesljivo in funkcionalno kolo lahko »shujšamo« tudi za cel kilogram in bo še vedno tekmovalno vozno.

Mimogrede, enega od najlažjih na svetu in še uporabnega za vožnjo so naredili ravno Slovenci; naredili so kolo, ki tehta zgolj 3986 gramov! Ne, ni samo za v vitrino, ampak pride tudi na Vršič in nazaj in vozen je prav vsak dan.

Lahke specialke so tudi dražje, torej če si kupite model, ki tehta devet kilogramov, ker do devet kilogramov je specialka še specialka, če tehta več, je samo še cestno kolo, brez pridevnika dirkalno, boste za tako kolo odšteli tisoč evrov, za tistega, ki tehta 6,8 kilograma, pa od deset do petnajst tisoč evrov. Koliko potem stane kilogram specialke?

​

Dobro dirkalno kolo, primerno za rekreativce, tehta manj od devetih kilogramov. Proizvajalci jih tehtajo vedno brez pedal in nosilcev za bidon, ker so to dodatki, ki jih morate sami kupiti, ko že kupite kolo. Najtežji kos opreme na specialki sta obročnika, na drugem mestu je okvir in tako naprej. 



Če hočete »shujšati« svojo specialko, morate kar globoko seči v žep. Recimo, da imate že zdaj vrhunski model, ki tehta med 7,5 in 8,5 kilograma, vi pa hočete imeti še lažjega. Kaj storiti? Najprej morate ugotoviti, koliko tehta posamezen kos opreme na vašem kolesu, in potem morate začeti iskati lažje kose. Zahtevno opravilo, vendar najbolj sladko, kar si jih kolesar lahko privošči. V tem primeru so razlike zelo majhne, ampak so, in hitro se zgodi, da morate zamenjati vsaj pet ali več kosov opreme.



Najbrž boste morali zamenjati sedež, krmilo in toporišče, obročnike z verižnikom vred, gume, verigo in še kako malenkost, kot so pedala ali zadnji zobniki ... Boste rekli, da je bolje, da sami sebe shujšate, kajne? No in smo pri današnji temi. V nadaljevanju je članek, ki je bil v malce drugačni obliki že polemika na naši spletni strani, zdaj smo mu dodali ugotovitve Outside magazina in še malce več razlage. 
 

Vprašanje: Naj shujšam ali kupim lažje kolo? Obstaja razlika?

Odgovor: Razlika med tem, ali kupite lažje kolo ali pa izgubite nekaj kilogramov in obdržite staro, obstaja. Seveda če vaša pozicija na kolesu, treningi in hranjenje energije ostanejo enaki. 

Dve največji sili, ki delujeta na kolesarja, sta upor vetra in gravitacija. Začnimo z vetrom. Faktorji upora vetra na kolesu so na frontalnem delu vašega kolesa in telesa ter vplivajo na hitrost. Hitreje ko boste kolesarili, z večjim uporom vetra se boste ukvarjali na že omenjenih delih.



Dr. Asker Jeunkendrup in dr. James Martin sta v svoji raziskavi Izboljšanje kolesarskega učinka: kako porabiti čas in denar ugotovila, kako več zunanjih dejavnikov vpliva na 40-kilometrski ravni progi. En izmed dejavnikov je bila tudi izguba teže.

Primerjala sta izgubo treh kilogramov na človeškem telesu in prav toliko kilogramov lažjim kolesom. Raziskavo sta opravljala s kolesarskimi začetniki, rekreativci in profesionalci. V vseh treh primerih je izguba telesne teže pomenila manjši upor vetra. Z lažjim kolesom na drugi strani pa ni bilo bistvene razlike v uporu.



Ko kolesarimo v klanec, je glavna sila, ki deluje na nas, gravitacija, in ne upor vetra. Torej če izgubimo telesno težo, nam to v boju s klancem pomaga, isto velja tudi za lažje kolo. V tem primeru imata tako telesna teža kot tudi lažje kolo velik vpliv.

Jeukendrup in Martin sta ugotovila, da kolesar začetnik s tri kilogramov lažjim kolesom na 20-kilometrski razgibani progi s triodstotnim vzponom pridobi do ene minute in 36 sekund!

Inigo Mujika, trener in psiholog nekdaj profesionalne ekipe Euskaltel Euskadi: »Če je kolesar pretežak, je težje tudi delo. Shujšati bi bilo v tem primeru tudi precej bolj poceni, saj vam ne bi bilo treba kupovati nove opreme, pa še manj hrane bi kupovali,« v smehu doda Mujika.



Razmerje moči in mase je najpomembnejše pri vožnji v klanec. Večja moč in manj mase pomeni več hitrosti in obratno. Ampak če izgubite preveč mase, izgubite tudi moč. Razmerje mora biti popolno.

Torej, če morate izgubiti kilograme, jih dajte. Mujika priporoča, da jih izgubite takrat, ko ni sezone, torej pozimi, in ne pred kakšno preizkušnjo, saj je proces hujšanja psihično izčrpavajoč. Prav tako predlaga počasno hujšanje, da se izognemo izgubi moči, ki jo prinese nezdrava in hitra izguba kilogramov.



Zaključek: Izguba telesne teže prinaša večjo prednost kot lažje kolo. A takoj ko se proga začne vzpenjati, je zelo pomembno oboje. Hujšanje pa je vseeno bolj poceni.