Šest dejstev o telesni aktivnosti in raku

Danes dokaj dobro vemo, da redna telesna aktivnost pripomore k manjšemu pojavljanju številnih oblik rakastih bolezni, zdravljenju raka z manj neželenimi sopojavi ter boljšemu okrevanju po zdravljenju.

Motnja hranjenja pri mladi športnici

Uradno navodilo evropske lige proti raku priporoča telesno aktivnost vsak dan.

Temu priporočilu je dodano še navodilo proti pretiranemu sedenju.

Šest dejstev

1. Na izid zdravljenja bolnikov vplivajo tudi psihološki dejavniki. Telesna aktivnost nedvomno neposredno izboljša psihološko stanje, hkrati pa bolniki laže ostanejo v svojem socialnem okolju in imajo manj občutka nemoči.

2. Problem telesne aktivnosti pri bolnikih se mnogokrat skriva tudi v nas zdravnikih. Ne le da nismo navajeni in ne znamo dobro »predpisovati« telesne aktivnosti, še večji problem je, da se premalo zavedamo stare ljudske modrosti, da »postelja bolnika ali starostnika vzame«.

3. Danes še nimamo dobrih podatkov o koristi telesne vadbe za preživetje bolnikov z rakom, a še bolj nepopisan list so podatki o njenem dolgoročnem vplivu na preživetje in ponovitev rakaste bolezni.

4. »Stranski pojav« telesne aktivnosti je nemalokrat izguba telesne mase. Izguba telesne mase je pri zdravih povezana z znižanjem števila levkocitov. O teh učinkih telesne vadbe, ki lahko vplivajo na slabši imunski sistem, nimamo pri rakastih bolnikih popolnoma nobenih podatkov.

5. Tako kot ni ena vrsta diete primerna za vse, tako tudi ni ena vrsta telovadbe primerna za vse vrste rakaste bolezni. Smo pa še daleč od priporočil, kakšna vadba je primerna za določen tip rakaste bolezni.

6. 1MET za povprečnega odraslega človeka znaša energijsko porabo približno 1 kcal kg teže/h.