Priročnik za kolesarke, dopolnjena izdaja

Da se ljudje največ naučimo na lastnih napakah je dejstvo, ki nas spremlja na vseh področjih vsakodnevnega življenja, tudi na kolesu.



Čeprav je kolesarjenje individualen šport in vsakdo pred, med in po kolesarjenju ušpiči kakšno svojo »neumnost«, pa je nekaj tipičnih napak oz. zmot univerzalnih, vsaj pri kolesarskih začetnikih.

Da boste izgledale šik prave kolesarke, naj podelim z vami nekaj osnovnih kolesarskih pravil.
 

Kolesarka podobo svojo na ogled postavi

Eno izmed najpomembnejših kolesarskih pravil oblačenja je, da med kolesarjenjem vedno in povsod nosimo oprijeta oblačila. Zaradi aerodinamike v enaki meri kot zaradi varnosti. No, pa tudi zaradi boljšega izgleda na kolesu. Kolesarska majčka mora biti oprijeta, da se v vetru ali na kakšnem daljšem spustu ne napihnete kot balon.

Izbira prave velikosti kolesarskih hlač je pomembna predvsem za dobro prileganje podloge, da se vam le-ta med vožnjo ne premika. V nasprotnem primeru lahko hitro pridelate kakšno neprijetno odrgnino v sedalnem predelu ali posledično celo vnetje. Iz istega razloga med kolesarjnem ne nosimo spodnjic. Niti »tangic« ne!

Poleg tega roza majico, rumeno majico in mavričsto majico prepustite zmagovalcem Gira, Toura in svetovnim prvakom. Raje si izberite dres v svojih najljubših barvah.

 


 
Čeprav se dandanes vsi radi vračamo nazaj k naravi in k naravnim materialom, se bombažna oblačila med kolesarjenjem ne obnesejo. Kvalitetni sintetični materiali iz katerih so zašita kolesarska oblačila namreč zagotovijo odvajanje vlage, kar je izredno poembno v vročih poletnih mesecih.

Prav tako je tudi pri 35 ⁰C bolje, da pod kolesarsko majico oblečete še osnovni sloj, po domače »švic« majico, saj vas bo le-ta pri visokih temperaturah med odvajanjem vlage prijetno hladila.
 

Vsak žep ima svojo mero

Koliko dodatnih oblačil vzeti s seboj na kolo je odvisno od tega, kako »zmrznjene« narave ste. V nobenem primeru pa si ne napolnite žepov s celotno kolesarsko kolekcijo, da ne boste izgledale kot tovorne mule. Pomembno je predvsem, da se oblečete večplastno, da lahko kakšen sloj oblačila mad vožnjo slečete in po potrebi oblečete nazaj.

Med postankom za kavo, predvsem v hladnejših mesecih, dostikrat pride prav prezrokavnik ali anorak, da se ne ohladite. Rokavčki so npr. primerni za hladnejša zgodnja poletna jutra, ko se ogreje pa jih lahko kar med vožnjo odvijete in pustite na zapestju, da ne polnite žepov.

Podobna zgodba je tudi z nogavčki, le da morate le-te sleči in pospraviti v žep. Še vedno včasih srečam kakšno kolesarko ali kolesarja z odvitimi nogavčki, ki ji/mu plapolajo okrog gležnjev. Ob tem me spreleti srh. Ne samo da ni estetsko, tudi precej nevarno je, saj se lahko z njimi zapletete v zobnike in pristanete na trdnih tleh.

 


 
Kompresijskih nogavic med kolesarjenjem prave kolesarke ne nosimo! Prepričana sem, da si pri kolesarski »modni policiji« ne želite prislužiti velike črne pike. Poleg tega, razen potrjenega placebo učinka, še vedno ni oprijemljivih znanstvenih dokazov, da naj bi kompresijske nogavice kakorkoli izboljšale vašo športno učinkovitost med treningom.

Ko se odpravljate na izlet ali trening, ne obtežite kolesa z nepotrebno opremo. Podsedežna torbica za rezervno zračnico in kakšen pripomoček naj ne bo v velikosti vaše nakupovalne vrečke za tedenski nakup v trgovini. Tukaj velja pravilo manj je več. Poleg tega niti zračnica niti pomožno orodje ne zavzamejo prav dosti prostora. Tlačilko lahko pripnete z ustreznimi nosilci na kolo ali pa jo nosite kar v žepu kolesarske majice.

Koliko in kakšno potovalno hrano si natovoriti v žepe je stvar osebnih navad in potreb po hrani, povezano pa je tudi z intenzivnostjo treninga. Teorija prehranjevanja med športno aktivnostjo pravi, da morate vsako uro vnesti v telo poleg določene količine tekočine tudi določeno količino ogljikovih hidratov.

Seveda pa so potrebe po vnosu hrane manjše, če greste na lahkotno razpeljavo, kot če se namenite trenirati hitrost ali moč ali se odpravite na 100-kilometrsko vožnjo. V tem primeru vnašajte tekočino in hrano redno, da se izognete krčem zaradi dehidracije in kolapsu zaradi pomanjkanja energije. Izbirate lahko med paleto kvalitetnih energijskih ploščic in gelov, odlično pa se obnese tudi dobra stara banana ali kakšen manjši sendvič.

 



 Dvakrat po pol litra, prosim

Bidona (plastenki) naj bosta dva polliterska. Nikar se prosim ne oboržite z litrskimi kanoni, saj boste s tem tovorile še dodatno kilo ali dve več, kar se zna precej poznati pri vožnji v klanec. Da slednje tudi ni estetsko, najbrž ne rabim posebej poudarjati. Voda v Sloveniji je pitna in jo lahko dotočite praktično na vsakem koraku, tako da žejne res ne boste ostale.

Pozorne bodite le, da bidone pravočasno dotočite, da ne dehidrirate. S čim napolniti bidone, z vodo ali izotoničnim napitkom, je stvar okusa in navade ter intenzivnosti treninga. Za lahkotno vožnjo bo dovolj voda, za kaj resnejšega pa je primeren izotonik, da nadomestite izgubljene elektrolite.
 

Ne pozabite: užitek je važen

Na koncu pa naj poudarim, ne glede na to, kako se boste lotile kolesarjenja, ne pozabite ob tem uživati. Kolesarite zase, za lastno veselje, za lastno formo in dober stas. Zatorej ne jemljite vašega najljubšega športa preresno, tako s treningi kot maratoni, tekmovanji, da nekje vmes v evforiji ne izgubite ljubezni do njega. Uživajte v lepih razgledih, naravi, prijetni družbi in kavico tukaj, kavico tam.