Primož Roglič je uprizoril najbolj neverjeten vzpon leta

Priznati je treba, da ljubitelji kolesarstva najbolj cenijo dosežke, ki jih kolesarji dosegajo na klancih. Bolj težek je klanec, bolj zanimivo je, več je klanca, težja je in bolj cenjena je dirka.

Kolesarstvo: Ne gre samo za vožnjo v breg

Klančarji imajo v pelotonu posebno delovno mesto, med navijači pa posebno mesto v srcih. Vendar današnje vrhunsko kolesarstvo je prišlo do stopnje, da je najboljši kolesarski hribolazec svoje delovno mesto razširil še na druge kolesarske prvine.

Danes je najboljši klančar, pravzaprav, najbolj vsestranski kolesar. Kdaj nazadnje je kakšno klasično gorsko etapo na največjih dirkah dobil deklarirani klančar, ki se ni boril za skupno zmago? Redkost je, da nam kakšna dirka s prstom pokaže na novega specialista za vožnjo navkreber. To nas seveda ne moti, dokler med najboljše klančarje uvrščajo kar dva Slovenca – uganili ste, vsi govorijo o Primožu Rogliču in Tadeju Pogačarju.

Najboljši oziroma, kar najbolj neverjeten vzpon v letošnji sezoni World Toura je uspel Primožu Rogliču v 17. gorski etapi dirke po Španiji od Unquere do vrha Lagos de Cavadonge, ki je bila dolga 185.5 kilometra. Etapa s štirimi gorskimi cilji. Premagati so morali 4437 višinskih metrov. To je tista etapa, ko je Rogliču iz zavetrja odpadel Egan Bernal osebno in tista, na kateri je šel Roglič že po ciljni strmini navzdol, medtem, ko je Sepp Kuss šprintal za drugo mesto. To je bila etapa, na kateri je Primož Roglič zabodel piko na i v svoji karieri.

Prvi gorski cilj na Alto de Ortiguero je sodil v 3. kategorijo, dolg je bil 5.3 kilometrov. Drugi že v 1. kategorijo, Collada Llomena je bil dolg 7.6 kilometra, na sredini klanca je bil 2-kilometrski odsek, ki je presegel 11 odstotkov. Potem je sledil kar 23 kilometrov spust in potem spet nazaj na Collado Llomeno. Po ponovnem spustu je sledil leteči cilj in potem zadnji vzpon na Lagos de Cavadongo, ki je bil dolg 12.4 kilometra. Kolesarje je celo etapo pral močan dež.

Etapo smo v živo spremljali tudi na naši spletni strani in je vredna še enega branja!

Roglič je popolnoma zmlel konkurenco

Če si ogledate video, ki so ga naredili fantje iz spletne kolesarske skupine Lanterne Rouge, boste spet naleteli na zloglasni watt na kilogram (W/KG)

Slovenski kolesarski strokovnjaki so nam na spletni strani Pulse-performance.com lepo razložili, kaj to pomeni.

Watt na kilogram je fraza, ki jo najpogosteje slišimo med kolesarji, ki radi tekmujejo, tudi s samim sabo. 

Za kolesarje, ki se najraje vozijo po klancih, je pomembno, koliko moči lahko proizvedejo v povezavi z lastno telesno težo. Temu pravimo razmerje moči in teže, ki jo izrazimo kot watt na kilogram - w/kg. To številko dobimo tako, da delimo našo aboslutno moč, ki jo ponavadi prikazujejo kolesarski računalniki, z našo težo. V primeru 80kg kolesarja, ki proizvaja 250w moči, dobimo 3,13W/kg (250/80=3,125). To pomeni, da kolesar za vsak kilogram telesne teže, ki jo nosi, proizvaja 3,13w moči.

Razmerje moči in teže je zelo pomembno, saj je dober pokazatelj pripravljenosti kolesarja. Vzemimo primer kolesarja A, ki lahko proizvaja 250w moči ter kolesarja B, ki lahko proizvaja 225w moči. Na popolnoma ravnem terenu (kjer ni vpliva gravitacije) lahko z veliko gotovostjo trdimo, da se bo kolesar A peljal hitreje od kolesarja B. 

Če pa se cesta postavi pokonci, bo velik vpliv pokazala tudi teža kolesarjev. Če bi imela oba kolesarja 80kg, bi seveda bil hitrejši kolesar A. Kaj pa če ima kolesar A 80kg, kolesar B pa 68kg? Razmerje moči kolesarja A je v tem primeru 3,13w/kg (250/80=3,13), razmerje moči kolesarja B pa 3,3w/kg (225/68=3,3). Na ravnem terenu ta razlika mogoče ne bi bila toliko očitna, na klancu pa lahko trdimo, da bi se kolesar B peljal hitreje od kolesarja A kljub temu, da proizvaja nižjo absolutno moč.

Krik zmage Primoža Rogliča v 17. etapi Vuelte. FOTO: Photogomezsport 

Razumevanje razmerja moči in masa - watt/kg

Razmerje watt/kg dobimo po preprosti matematični formuli moč / masa, kar tudi najslabšim matematikom pove, da so za povečanje razmerja w/kg samo 3 načini:

-povečanje moči ob ohranjanju konstantne telesne mase
-ohranjanje moči in zmanjšanje telesne teže
-povečanje moči in zmanjšanje telesne teže

Lahko se zgodi da ob povečanju moči in povečanju telesne teže ne pride do povečanja razmerja w/kg, kar lahko pomeni, da se naša pripravljenost ni spremenila (ravno tako za nižanje moči in telesne teže). Zgornja tabela predstavlja razmerja watt/kg glede na različne moči ter telesne teže. V tabeli so označena razmerja 3w/kg, da si lahko lažje prestavljamo kakšne številke so potrebne, da imata dva kolesarja podobno pripravljenost. Vidimo lahko, da mora 90kg kolesar proizvajati kar 60w več kot pa 70kg kolesar, da imata oba razmerje 3w/kg.

Sedaj pa poglejmo tega 90kg kolesarja. Če se ta odloči in izgubi 10kg (90kg-10kg=80kg) njegovo razmerje skoči iz 3w/kg na 3,4w/kg, kar je že zelo velik napredek. Če pa bi hotel kolesar z 90kg dobiti razmerje 3,4w/kg bi moral povečati svojo moč za 36W (Iz 270 na 306w). Tukaj vidimo, da je izguba telesne mase učinkovit način izboljšanja naše pripravljenosti, tudi če se naša moč ne spremeni …