Pogačarjev dnevnik z generalke za dirko po Franciji

Tadej Pogačar nam je že pred letošnjo sezono, ko se še ni vedelo, kako čudna bo, obljubil, da se nam bo javljal z najzanimivejših treningov in dirk. 



Prejšnji teden smo ga spremljali v Franciji, na dirki Criterium Dauphine, ki velja za mali Tour oz. kar za njegovo generalko, saj zgodovina dirke pravi; da kdo je dober na Dauphineju, ta bo zagotovo tudi na Touru. 

Dirka je na kolesarskem urniku vedno sredi junija, vendar epidemija koronavirusa je letos ta urnik povsem zmešala, tako da so jo premaknili v avgust, vendar še vedno 14 dni pred začetkom dirke po Francije, ki se letos začne 29. avgusta.

Ob ustanovitvi, prve izvedbe dirke leta 194, se je imenovala Criterium du Dauphine Libere, po časopisu Le Dauphiné libéré, ki je lokalni časnik pokrajine Daufineja na jugovzhodu Francije. Letošnja dirka je bila namenjena specialistom za vožnjo navkreber, klancarjem torej, saj so se prav vse etape končale na vrhu klanca. 

Na letošnji dirki so sodelovali štirje slovenci: Tadej Pogačar, Primož Roglič, Jan Polanc in Matej Mohorič. Naslednji stavki so izpod tipk Tadeja Pogačarja.

Na štartni listi je bila zbrana močna konkurenca, kar je bilo tudi pričakovano, saj je to edina resna etapna preizkušnja pred velikim Tourom. Število etap je bilo letos sicer zmanjšano na pet in tudi kronometra ni bilo. Je bilo pa vseh pet etap gorskih.
 

1. etapa: Claremont Ferrand – Saint Christo en Jarez

Podatki iz števca: dolžina – 217.4km, višinski metri – 3.432m, trajanje – 5h 27min

To je bil sicer moj prvi nastop na dirki Dauphine, in že prva težka razgibana etapa je bila najdaljša izmed vseh predvidenih s sedmimi kategoriziranimi vzponi – pet četrte kategorije, enega tretje in enega druge. Pričakal nas je zelo vroč in soparen dan. Ekipa mi je ves čas pomagala in mi tekom celotne etape stala ob strani. Zadnja dva vzpona sta bila krajša in ne preveč strma in tako manj selektivna.

Prav zaradi tega se je v zaključek, proti mojim pričakovanjem, pripeljala dokaj velika skupina preko 50 tekmovalcev. V zaključku sem se v tej gneči moral znajti sam in uspelo mi je, sicer po daljši zunanji strani, »prišprintati« do odličnega petega mesta. Glede na dejstvo, da nas je bilo v zaključku res veliko in da so se na tej dirki zbrali res vsi najboljši tekmovalci, ter da pred sprintom nisem imel ravno najboljšega položaja, sem bil z rezultatom več kot zadovoljen.



 

2. etapa: Vienne– Col de Porte

Podatki iz števca: dolžina – 135.8km, višinski metri – 2.724m, trajanje – 3h 40min

Na papirju je bila pred nami kratka, a v zaključku, zelo zahtevna etapa. Vreme je bilo še naprej vroče in zelo soparno. Moje počutje in noge ta dan niso bile najboljše, a sem vseeno zdržal skoraj do konca. Na zadnji najzahtevnejši klanec Col de Porte mi je bilo težko, toda vseeno sem uspel držati prvo skupinico vse do zadnjih 2 km pred ciljem, kjer so najboljši ta dan še dodatno pospešili. V cilj sem pripeljal v svojem tempu z minuto zaostanka in iz sebe iztisnil vse, kar je bilo ta dan možno.
 

3. etapa: Corenc – Saint Martin de Belleville

Podatki iz števca: dolžina – 156.1km, višinski metri – 3.245m, trajanje – 4h 07min

Etapa je bila v prvi polovici nekoliko lažja, v njeni drugi polovici pa smo morali premagati dva zelo zahtevna klanca. Prvi Col de la Madeleine je prišel na vrsto po ca. 86 prevoženih km. Klanec dolg dobrih 17km s povprečnim naklonom 8,3% je ta dan predstavljal prvo oviro do cilja. V begu spredaj smo imeli Davida (Formolo), ki se je prav na tem klancu uspel otresti vseh ostalih in je v solo vožnji zdržal do cilja in tako zmagal etapo. Sam sem se ta dan počutil že nekoliko bolje in v cilj uspel priti z vsemi najboljšimi na 8. mestu. Zmaga sotekmovalca Formula je ekipi dala dodaten zagon in motivacijo za naslednji dan, ko je bila, po profilu sodeč, na vrsti najtežja gorska etapa.


 

4. etapa: Ugine – Megeve (Montee de l’Altiport)

Podatki iz števca: dolžina – 148.8km, višinski metri – 4.186m, trajanje – 4h 31min

Sobotna etapa je bila na papirju najtežja. Ta dan smo imeli v ubežni skupini Davida De La Cruza, ki je uspel pobrati večino točk na prelazih in konec dneva obleči tudi pikčasto majico najboljšega kolesarja na gorskih ciljih. Vrhov ta dan je bilo šest. Najprej dva prve kategorije, potem vzpona tretje in druge kategorije, pa vzpon Montee de Bisanne ekstra kategorije (12,4 km 8,2%) in za konec še zadnji klanec do Megeve (7,4 km 4,7%).

Etapo so poleg njene težavnosti žal zaznamovali tudi padci in odstopi. Na tleh se je znašel tudi Primož Roglič, a k sreči je lahko nadaljeval, in v cilj smo prišli skupaj. Sam sem se k sreči uspel vsem tem padcem izogniti in pripeljati v cilj z vsemi najboljšimi. Res težka etapa; zdi se mi pa, da gresta moje počutje in ritem dirkanja, v primerjavi s prejšnjimi dnevi, na bolje.


 

5. etapa: Megeve – Megeve (Montee de l’Altiport)

Podatki iz števca: dolžina – 141km, višinski metri – 3.834m, trajanje – 3h 59min

Kot veste, se je startu v zadnji etapi in ubranitvi rumene majice, zaradi posledic padca prejšnjega dne, odpovedal Primož. To je pomenilo precej »spremenjene« taktične variante tega dne, saj so bile razlike med prvimi majhne, posledice težavnosti predhodne etape pa so se še kako poznale v naših nogah. Megeve je gostil start in cilj zadnje etape, vmes pa nas je čakalo kar osem kategoriziranih vzponov. Vsi smo pričakovali težak dan in tako je tudi bilo. Že takoj na začetku je šlo na polno in tako vse do konca. Ekipa je zame ta dan opravila odlično delo. Uspelo nam je, še z nekaterimi drugimi, razbiti skupino in tako so zdaj ostali le nekateri favoriti v GC.



Tudi sam sem bil v drugem delu etape zelo aktiven in nekajkrat poizkušal s skoki. 26 km pred ciljem mi je uspelo razredčiti skupino, tako da nas je ostalo samo še pet. Vsak je imel svoje cilje in na koncu je zmagal najmočnejši ta dan. Meni je malo zmanjkalo za zmago, sem pa z osvojitvijo tretjega mesta v etapi in skupno četrtega več kot zadovoljen in obenem vesel, da vse povezano s pripravami na veliki Tour poteka po planu. Je bila pa ta etapa najtežja od vseh, saj je šlo na polno brez taktiziranja vse od začetka  (to dokazujejo tudi podatki iz mojega računalnika). Lahko zapišem tudi, da je bila to najtežja etapna dirka, ki sem jo vozil do sedaj, saj je bilo vseh pet etap gorskih z veliko višinskimi metri, dodaten problem pa je bila še velika vročina.

Na koncu bi se zahvalil svoji ekipi UAE Team Emirates in vsem fantom, ki so mi vse te dni pomagali in me poizkušali pripeljati v zaključke etap čim bolj svežega. Smo prava »klapa« in smo skupaj uživali tudi ves preostali čas, ki nam je bil te dni na voljo. Prav tako bi se zahvalil moji družini, ki me je ves teden spremljala in navijala zame. Vsem fantom, ki pa so utrpeli poškodbe zaradi padcev, še posebej pa Primožu, želim hitro, predvsem pa uspešno okrevanje in čim hitrejšo vrnitev v »peloton«.