Plavanje je odlično za popolno sprostitev

Poleti uživam v plavanju. Morje, bazen ... vseeno, a najraje v jezeru. Ob domnevi, da je voda primerno čista, ni lepšega, kot je plavanje v jezeru, saj tam ni motečih obratov in za nekoga morda dolgočasnega plavanja gor in dol po bazenu. Ni valov in nevarnih plovil, tokovi so šibki in ne nazadnje ni niti neprijetnega občutka soli na koži.

Vedno plavam le kravl, ki je najekonomičnejša plavalna tehnika. Prosto in mirno jezero mi omogoča, da plavam neprekinjeno brez pogostega dvigovanja glave zaradi nadzorovanja smeri in plovil v bližini. Plavalno traso si načrtujem ob bregu, tako da je vadba dolga od 40 minut do ure. Intenzivnost plavanja je zmerna in enakomerna. Intervalnega plavanja s spreminjanjem hitrosti in ustreznimi odmori ne izvajam, saj me lastni napredek v plavanju in plavalnih sposobnostih ne zanima več.

Plavanje mi namreč predstavlja ventil, odlično sredstvo za sprostitev! Dovolj dobro ga obvladam, da se s svojo plavalno tehniko ne ukvarjam, vsaj ne preveč. Uživam v sproščenem gibanju, z mislimi sem običajno drugje. Včasih nikjer. Nič ne razmišljam in samo uživam v prijetno hladni vodi, ki me obteka. Pri tem mi misli vseeno rade zaidejo v: »Voda, to sem jaz. Nekje sem prebral, da je v našem telesu od dve tretjini do tri četrtine vode, odvisno od starosti. Voda je tudi okoli nas, je vsepovsod. Je spojina brez okusa in vonja in v svojih lastnostih tako spremenljiva, da je na splošno povsem nenevarna, včasih pa na hitro postane smrtonosna.

Odvisno od agregatnega stanja nas lahko prijetno boža, opeče ali pa zamrzne ...« Spet drugič med plavanjem razmišljam o marsičem. Zmerni, dolgotrajni, aerobni napor, kakršno moje plavanje je, spodbudi delovanje organizma, pospeši krvni obtok, zato se mi pri tem rade utrnejo najboljše ideje in tudi rešitve za probleme, ki so se mi na kopnem morda zdeli nerešljivi. Krasno! Po plavanju se vedno počutim odlično. Zbujen, poln energije, telesno lahek in poskočen.
Na kratko sem vam opisal doživljanje svoje rekreativne plavalne vadbe. Torej sproščen užitek brez motivov po večjem napredku v telesnih in plavalnih sposobnostih. Takšna je lahko tudi vaša vadba! V nadaljevanju sem vam zato pripravil nekaj priporočil.


 

Od hoje in teka v vodi do sproščenega kravla

Naša rekreativna vadba naj temelji na sproščenem in varnem gibanju v vodi. Vadba v vodi lahko obsega poljubno gibanje. Za rekreativno vadbo sta zaradi vodnega upora primerna že hoja in tek po dnu plitvega bazena ali urejenega morskega dna. Pri takšni vadbi moramo biti pozorni na primerno globino vode. Posebno nevarno je morsko dno, ki se lahko nenadoma spusti in nas neprijetno preseneti. Ob neznanju ali slabem plavalnem znanju je takšno stanje lahko zelo nevarno. Hoja ali tek v plitvem morju zahtevata tudi primerno obuvalo, ki nas varuje pred čermi, ostrimi kamni in ježevimi bodicami. Ob uporabi primernih pripomočkov lahko hodimo ali tečemo tudi v globoki vodi.

Boljše plavalno znanje nam omogoča, da rekreativno vadbo v vodi poživimo tudi s plavanjem in drugimi plavalnimi dejavnostmi. Če smo še nekoliko nevešči, lahko plavamo v preprostih oblikah (žabje in pasje plavanje, mrtvak v hrbtnem položaju) ali v uporabnih plavalnih tehnikah (germanija, metulj, bočno plavanje, reševalni kravl). Med preprostimi oblikami plavanja je najprimernejše žabje plavanje. Takšno plavanje je podobno prsnemu, le da ne potapljamo glave. Med uporabnimi plavalnimi tehnikami najpogosteje izbiramo med germanijo in bočnim plavanjem. Germanijo plavamo v hrbtnem položaju s soročnimi zaveslaji hrbtno in udarci prsno. Primerna je za aktivni odmor med intenzivnejšimi serijami in za plavanje daljših razdalj. Zanimivo je tudi bočno plavanje, pri katerem v bočnem položaju s spodnjo roko plavamo zaveslaje prsno, z zgornjo pa zaveslaje kravl. Medtem lahko udarjamo prsno ali kravl ali kombinirano.



Najbolje in najučinkoviteje je, da uporabljamo plavalne tehnike, torej kravl, prsno ali hrbtno (delfin kot četrta plavalna tehnika je zaradi valovitega gibanja telesa in nujne natančne usklajenosti udarcev, zaveslajev in gibanja glave običajno tehnično prevelik zalogaj za rekreativca). Vsaka od teh treh plavalnih tehnik ima svoje značilnosti, ki nekaterim ustrezajo bolj, drugim manj. S prsnim se najlažje obdržimo na vodni gladini, vendar sorazmerno dobro plovnost lahko izkoristimo le, če plavamo s potapljanjem glave in izdihovanjem v vodo.

Za ekonomično plavanje prsnega je potrebno tudi daljše drsenje v iztegnjenem položaju po vsakem ciklu udarca in zaveslaja. Hrbtno je zelo priporočljivo za plavalce, ki so slabše prilagojeni na vodo in se bojijo potapljati glavo, saj imamo tu obraz nad vodno gladino, kar nam omogoča neovirano dihanje. Med hrbtnim moramo biti kar najbolj iztegnjeni, s čim bolj mirujočo glavo na vodni gladini, slabost pa je slaba preglednost v smeri plavanja, saj povečuje možnost trčenj, zlasti v bolj obljudenih bazenih. Kravl je najhitrejša plavalna tehnika, če znamo pravilno vdihovati s sukanjem glave okoli vzdolžne osi in izdihovati v vodo, pa je običajno tudi najekonomičnejši, zato je dober tudi za daljše razdalje in kot tak najprimernejši za resnejšo rekreativno plavalno vadbo.




Ob plavalnih tehnikah obstajajo tudi vaje metodičnih postopkov za učenje, njihovo izpopolnjevanje pa primerni načini plavanja za rekreativno vadbo. V tem smislu je vsaka naša plavalna vadba tudi učenje. Torej je lahko ob telesni okrepitvi in duševni sprostitvi naš končni cilj tudi plavalni napredek do stopnje, ko bomo kravl plavali sproščeno, lahkotno in ekonomično. Kako priplavamo do te stopnje? Kakšne so primerne vaje? Na kaj moramo biti pozorni pri njihovi izvedbi? Več o vsem tem najdete na novih spletnih straneh o učenju plavanja. Na spletnih straneh je namreč z več kot 600 filmskimi posnetki prestavljeno učenje plavanja, med drugim tudi za številne rekreativne plavalce zelo želeno nadaljevalno učenje kravla.