Nahranimo imunski sistem, da ne bomo zboleli

Imunskega sistema ne morete na hitro »okrepiti« s prehrano. Dobra higienska praksa ostaja najboljše sredstvo za preprečevanje okužb. Obstaja veliko hranil, ki sodelujejo pri normalnem delovanju imunskega sistema, zato bi je pomembno ohranjanje uravnotežene prehrane in zadosten energijski vnos, da podpremo imunsko delovanje.



Predvsem pa trenutno ni čas za diete ali hujšanje ali pretirano ukvarjanje s telesno dejavnostjo ob neustrezni prehranski podpori, saj vse to lahko privede do podhranjenosti!
Podhranjenost je resno stanje, ki lahko poveča tveganje za okužbo ljudi in upočasni njihovo okrevanje. Osebe z okužbo imajo tudi večje tveganje za razvoj podhranjenosti, kar prav tako upočasni njihovo okrevanje.
 

Gospod s pošte

Poglejmo si 55 letnega gospoda, ki je brez kroničnih bolezni. Gospod dela na pošti, kjer ima vsakodnevni stik s strankami. Telesno se trudi biti aktiven vsak dan po eno uro. Običajno teče ali kolesari, dva-krat tedensko pa obiskuje fitnes. Razglasitev pandemije ob koronavirusu ga je vrgla s tira. V strahu pred okužbo je spremenil prehrano in prenehal biti telesno aktiven. Na internetu je poiskal katera živila spodbujajo delovanje imunskega sistema, prebral pa je tudi, da preveč telesne aktivnosti oslabi imunski sistem. Sam je smatral, da se v primerjavi s sodelavci giblje preveč.

 

Prehranski pregled: 

v višino meri 175 centimetrov, telesna masa je bila 20 let stabilna in znašala 70 kilogramov. V zadnjem tednu je ob spremembi prehrane in ukinitvi telesne vadbe izgubil en kilogram. Pove, da je brez energije in da je zelo zaskrbljen. V zadnjem času pa tudi slabo spi.

 

Trenutni režim prehrane: 

do pred nedavno se je gospod prehranjeval uravnoteženo in imel dnevno 4-5 obrokov. V upanju, da bo kar se da izboljšal imunski sistem in preprečil okužbo je gospod obiskal spletno prodajalno prehranskih dopolnil, kjer si je kupil veliko prehranskih dodatkov, ki obljubljajo okrepitev imunskega sistema. Trenutno uživa vitamin C, vitamin E, vitamin B, Omega 3 maščobne kisline, magnezij, cink, zelene alge in matični mleček. Uravnotežen zajtrk (jogurt, kosmiči in sezonsko sadje) je gospod zamenjal z zelenim smutijem (zelena, špinača, jabolko).

Malice v službi gospod ne uživa, saj se boji, da bo virus prišel v hrano. V službi tudi ničesar ne popije. Ko pride domov je sestradan in žejen poje dvojno porcijo kosila (meso ali riba), krompir ali žitarice, kuhana zelenjava. Namesto vadbe sedaj prebira novice na spletu v zvezi s koronavirusom, kar ga spravlja v stisko. V stiski poseže po mlečni čokoladi in poje celo tablico. V slabi vesti, da je pojedel celo čokolado zvečer poje le solato. Popije pa 2000 ml tekočine.


 

Priklic jedilnika prejšnega dne: 

za zajtrk je popil smutie iz špinače, jabolka in zelene. Malice ni bilo. Za kosilo je imel puranji zrezek (200g), pire krompir (400g) in kuhan brokoli (200g). Po kosilu je pojedel čokolado. Za večerjo je imel zeleno solato z bučnim oljem. Energijsko hranilni vnos je bil izračunan s pomočjo programa OPKP (http://opkp.si). Z omenjenim prehranskim režimom je dobila 1400 kcal (20 kcal/kg telesne mase), 85 g beljakovin (1,2 g beljakovin/ kg telesne mase), 45 g maščob (0,65 g maščob/ kg telesne mase) in 162g ogljikovih hidratov (2,3g ogljikovih hidratov / kg telesne mase). Vnos prehranskih vlaknin je bil 22g.
 

Prehranska intervencija: 

pomembno je, da gospodu pomagamo pri ureditvi prehrane tako, da se bo izguba telesne mase ustavila. Izguba telesne mase in energijsko in hranilno nezadostna prehrana lahko vodi v slabljenje imunskega sistema. Gospodov energijsko hranilni vnos je nezadosten. Gospod mora povečati predvsem vnos maščob in ogljikovih hidratov, vnos beljakovin je zadosten. Predvsem pa je pomembno, da prične z uživanjem uravnoteženega sestavljenega zajtrka, kot ga je že imel pred spremembo prehrane. Zajtrk, ki ga trenutno zaužije je energijsko in hranilno prereven.

Uživanje kosmičev sadja in mlečnega izdelka je ustrezno. Svetuje se, da gospod v službi poje malico in pije zadostne količine tekočine. Potrebno je upoštevati splošna navodila za varnost hrane, kot so temeljito umivanje rok in čiščenje površin. Malico naj si pripravi doma in tekočino da v steklenko. Za malico lahko poje kak sendvič. Ko pride iz službe naj poje normalno porcijo kosila, ne dvojne.



Popoldne naj bo telesno aktiven, kot pred epidemijo. Telesna aktivnost lahko zmanjšuje stres. Posledično ne bo posegal po hiperokusni hrani (čokolada) kot sredstvu za lajšanje stresa. Vadbo naj prilagodi tako, da jo lahko izvaja doma. Po vadbi naj telesu zagotovi ustrezno regeneracijo. Obrok naj vsebuje 20g kakovostnih beljakovin in ogljikove hidrate. Če bo gospod pokril energijsko hranilne potrebe, bo pokril tudi potrebe po vitaminih in mineralih, prehranski dodatki niso potrebni.

Ob tem pa ne vemo kako določeni naravni preparati delujejo na imunski odziv organizma ob okužbi s samim virusom. Izjema je le vitamin D, saj bo gospod ostajal doma in ne bo izpostavljen sončni svetlobi. Na tem mestu se svetuje vnos 400 IU/ dan vitamina D v obliki dodatka.

V časih, ko ne hodimo v trgovino vsakodnevno je pomembno, da hrano porabimo do konca. Primer je avokado za malico in še ob večerji. Golaž, ki ga skuhamo lahko bodisi zamrznemo ali pa ga pojemo za malico s kako drugo prilogo (kruh ali testenine). Če nam ostane polenta jo lahko za zajtrk pojemo z mlekom. S tovrstnim režimom naš gospod prejme 2164 (31 kcal/kg telesne mase), 89 g (1,3 g beljakovin/kg telesne mase), 246 (3,7 g ogljikovih hidratov/kg telesne mase), 88 (1,3 g maščob./kg telesne mase).

Tovrsten režim bi pri gospodu ustavil hujšanje, predvsem pa omogočil ob ustrezni telesni aktivnosti ohranit funkcionalno maso (mišično maso), ki je naša presnovna banka v primeru, da resno zbolimo.




***
asist. Eva Peklaj, univ. dipl., inž. živ. tehnol., klinična dietetičarka