Na presečišču športa in zdravstva

Kakovosten gibalni vzorec kot temelj treninga. Za osrednji cilj telesne vadbe najpogosteje postavimo bodisi športni dosežek, bodisi izboljšanje zdravja, bodisi morfološko transformacijo.

Ne glede na cilj mora strokovno načrtovana vadba vedno slediti načelom varnosti in trajnega razvoja. Kot takšna mora vadba temeljiti predvsem na izvajanju kakovostnih vzorcev gibanja, saj v nasprotnem primeru na enem koncu gradimo in na drugem podiramo.

Funkcionalna stabilnost spodnjega uda v kontekstu varnosti in učinkovitosti gibanja

Glavnina športnih gibanj zajema aktivnost in obremenitve nog. Glavnino vseh športnih poškodb sestavljajo poškodbe (ob)sklepnih struktur gležnja, kolena in kolka. Sposobnost učinkovitega nadzora dinamične stabilnosti vseh sklepov spodnjih udov je ključna za biomehansko varno in učinkovito gibanje. Pomanjkanje stabilnosti vodi v povečanje tveganja za poškodbo in povzroča izgubo energije med gibanjem.

Funkcionalna stabilnost zgornjega uda v kontekstu varnosti in učinkovitosti gibanja

Podobno kot pri nogah velja tudi pri rokah – za optimalno gibanje je potrebno ravnovesje gibljivosti in stabilnosti. Pri večini oblik športnega gibanja morata biti dinamično stabilna lopatica in zapestje. V nasprotnem primeru se namreč pojavljajo medsklepni vplivi, ki praviloma vodijo v mehkotkivne težave v neposredni bližini komolca in rame, gibanje pa je tudi manj učinkovito. 

Funkcionalna stabilnost trupa kot temelj varnega in učinkovitega gibanja

Veriga je močna le toliko, kolikor je močan njem najšibkejši člen, je rek, ki velja za trup v več pogledih. Hrbtenico namreč sestavljajo vretenca, ki omogočajo gibanje trupa v vseh smereh, in izguba stabilnosti ali slab nadzor gibanja med le dvema sosednjima vretencema se lahko pozna v slabši učinkovitosti ali celo poškodbi. Trup je hkrati tudi vezni člen med zgornjimi in spodnjimi udi.

Čeprav je kolesarjenje ritmično gibanje, se pogosto pojavljajo nesimetričnosti v mišični moči. FOTO: ALE/BTC Ljubljana

Bolečina v spodnjem delu hrbta

Je najpogostejša mišično-skeletna bolečina in je lahko posledica športa ali rekreacije. Nasprotno je vadba tudi najučinkovitejše sredstvo za odpravljanje in preprečevanje takih bolečin. Ali bo vadba strup ali zdravilo za vaš hrbet, je pogosto odvisno od malenkosti pri izbiri/izvajanju gibalnih vsebin ter upoštevanja nekaterih glavnih načel.

»Bike fitting« (nastavitev položaja na kolesu) z vidika preventive pred poškodbami

Ker se med kolesarjenjem gibanje izvaja po enakem vzorcu, se lahko že najmanjša odstopanja od optimalnega položaja telesa izrazijo v preobremenitvenih poškodbah. S spreminjanjem geometrijskih lastnosti kolesa (npr. višina sedeža) vplivamo na položaj telesa in dosežemo razbremenitev najbolj obremenjenih predelov ter zmanjšamo možnost nastanka poškodb.

»Bike fitting« z vidika povečanja mehanske učinkovitosti

V tekmovalnem kolesarstvu odločajo malenkosti, in ko se govori o mehanski učinkovitosti, lahko že en odstotek pomeni razliko med prvim in drugim mestom. Z manipulacijo položaja telesa lahko vplivamo na mehanski izkoristek kolesarjenja in izboljšamo sam nastop.

Celostna biomehanska obravnava kolesarjev

Čeprav je kolesarjenje ritmično gibanje, se pogosto pojavljajo nesimetričnosti v mišični moči. Za optimalen nastop bi kolesar moral biti popolnoma simetričen in celostno razvit. Biomehanske obravnave, v okviru katerih izvedemo celovito analizo kolesarjevih gibalnih sposobnosti (moč, gibljivost, stabilnost idr.), so tako postale stalnica v profesionalnem kolesarstvu, da se zagotovijo optimalne možnosti za kolesarjev nastop.

Neločljiva povezanost hitrosti in moči

V športu izraz »moč« pogosto nepravilno uporabljamo, ko opisujemo zmogljivost premagovanja (velike) zunanje obremenitve. Vendar je moč v resnici sposobnost mišice, da opravi delo v enoti časa, ali drugače: moč je produkt hitrosti in sile. Gre za sposobnosti, ki so temelj vsakega športnega gibanja, zato je dobro razumeti soodvisnost med silo, hitrostjo in močjo.

V tekmovalnem kolesarstvu odločajo malenkosti, in ko se govori o mehanski učinkovitosti, lahko že en odstotek pomeni razliko med prvim in drugim mestom. FOTO: Luca Bettini Afp

Celostni pristop pri regeneraciji športnika

Vsak napredek treninga se zgodi med okrevanjem. Če je okrevanje prehitro končano, se lahko pojavi pretreniranje, ki znatno poslabša športni nastop. Zato se je regeneracije treba lotiti celostno in pokriti vse vidike obnove, da se zagotovi optimalna fizična zmogljivost.

Regeneracija pri zakasnjeni mišični bolečini

Po visokointenzivni vadbi, ki zajema hitre in eksplozivne gibe, lahko nastane mikromišična poškodba, ki se izraža v zakasnjeni mišični bolečini. Okrevanje lahko traja tudi več dni, kar ustavi trenažni proces. Z uporabo določenih regeneracijskih tehnik se lahko proces okrevanja pospeši.

Pripravili:  izr. prof. dr. Nejc Šarabon, Borut Fonda in Matej Voglar.