Maščobna masa in okužba z virusom sars-cov-2

Mednje spadajo tudi tisti, ki imajo izraženo bolezensko obliko debelosti. Ta je najpogosteje povezana z abdominalnim tipom kopičenja maščevja. Da so virusne bolezni dodatno breme za debele, so prikazale tudi raziskave, ki so analizirale izid zdravljenja pljučnice zaradi gripe. Enako domnevo je potrdila ravnokar objavljena raziskava kitajskih znanstvenikov, ki so proučevali bolnike z okužbo v intenzivnih enotah.



 

V kitajski bolnišnici

Pred kratkim je bila v prestižni reviji Lancet objavljena analiza zdravljenja 383 bolnikov, okuženih z virusom sars-cov-2, ki so bili zdravljeni od 11. januarja do 16. februarja 2020 (letos!) v bolnišnici Third People's Hospital of Shenzhen na Kitajskem. Ugotovili so, da imajo debeli bolniki po merilih WHO, ki so prilagojena za Kitajce (debelost pri BMI >28), za 2,42-krat večjo možnost, da bodo razvili resno pljučnico.

Ko so jih nato razdelili na moške in ženske, se je pokazalo, da je pri več kot polovici obolelih debelih moških možno, da bi se razvila resna pljučnica. Nauk raziskave je, da se mora ta populacija moških zelo paziti, zdravniki pa morajo biti še posebej pozorni na te bolnike.
 

Razlaga?

Trebušna debelost že sama po sebi (mehanično) vpliva na dihalno funkcijo. Vpliva na številne vidike mehanike dihanja, debeli potrebujejo za dihalno delo tudi več energije. Tako so bolj ogroženi tisti, ki, potem ko razvijejo bolezensko sliko, dihajo spontano ali pa potrebujejo podporo z respiratorjem. Bolezenska debelost pomeni tveganje za povečano možnost okužbe tudi zato, ker ima presnovne značilnosti kronične bolezni.

Na spremembo presnove vplivajo adipokini, ki jih izločajo maščobne celice, in citokini, ki so posledica kroničnih vnetnih sprememb ob debelosti. Motnje presnove verjetno pripomorejo k slabši funkciji imunskega sistema in posledično manjši odpornosti proti razvoju okužbe z virusom.

Dodatno imunsko slabljenje nedvomno prinašata tudi slab pristop k uravnavanju telesne mase in nekritična uporaba diet. Nestrokovno zdravljenje debelosti nemalokrat z dodatnim presnovnim stresom povzroča še podhranjenost, načenja funkcionalno maso in žrtev je ponovno imunski sistem.
 

Kaj naj naredi debel posameznik v času pandemije?

Pametnega odgovora ni. Primarno preventivo debelosti je že zamudil, zato naj v tem obdobju poskrbi predvsem za sekundarno preventivo, ki je v prvi vrsti stabilizacija trenutne telesne mase. Zlasti naj ne ponavlja napak, ki so ga pripeljale do bolezenske debelosti. Ker je v ogroženi skupini, so še posebej pomembna pravila samoizolacije.

Tako ostane sam s svojim problemom. Mogoče pa lahko zdaj končno razmisli, kako se bo soočil sam s seboj in svojim telesom. Ta naloga je še zlasti zahtevna v času, ko je gibanje omejeno in ko hrana ni več samo hrana, temveč kar vabi, da bi postala sredstvo za uravnavanje razpoloženja in čustev (strahu, jeze, razočaranj, zapolnjevanja praznine).
To je bila verjetno že prej; mehanizmi, kot so telesna neaktivnost, tolaženje s hrano in beg od resničnosti v objem hladilnika, so tudi najpogostejša pot do maščobne mase.


 

Skrbni nadzor telesne mase

Stabilna telesna masa (preprečevanje naraščanja telesne mase ali njenega izgubljanja) je prvi in najboljši ukrep preventive in terapije debelosti v sedanjem času.

​Preprečiti je treba predvsem pridobivanje maščobnega tkiva. Preveč maščobne mase (še) dodatno slabi imunski sistem in pripomore k stanju kroničnega vnetja v organizmu. Preprečevanje porasta maščobne mase v tem času je najpomembnejši ukrep, tudi zato, da ta problem po končani epidemiji ne postane še večji!

Ko posameznik tako jemlje zdravje v svoje roke, se mora zavedati tudi tega, da je za krotitev maščobne mase treba stimulirati funkcionalno maso. Treba se je torej kljub sloganu #ostanidoma premakniti. Ključno pri telesni aktivnosti pa je, da spoštujemo priporočila za samoizolacijo. Verjetno vam že gledajo skozi ušesa, zato jih tu nima smisla ponavljati. Vsekakor ta priporočila ne pomenijo, da morate biti zaprti med štiri stene in obtičati na kavču. Samotne gozdne poti in sonce so za debelega posameznika enakovredni terapiji.
 

Priporočila stroke

Naj vam bodo v pomoč priporočila, ki jih je družinska zdravnica in doktorica znanosti s področja debelosti Milena Blaž Kovač osnovala na podlagi sodobnih znanstvenih spoznanj.

1. Spoštujmo svoje telo! Naše je in vredno je, da zanj poskrbimo. Zato je potrebno pozitivno vrednotenje samega sebe. Naši kilogrami niso kriterij lastne vrednosti!

2. Poskrbimo za higieno prehrane: na primer bodimo zbrani pri hranjenju in ob obroku se osredotočimo le na uživanje hrane. Hrano dobro prežvečimo in poskrbimo, da hranjenje traja vsaj 20 minut, kar zanesljivo pripomore k občutku sitosti. Ob obroku poskrbimo za vnos tekočine.

3. Naučimo se ločevati med občutkom lakote in občutkom apetita. Lakota predstavlja sporočilo telesa, da potrebuje vnos hranil. S hranjenjem lahko prenehamo, ko smo siti. Po njem imamo dober občutek. Občutek apetita izvira iz kognitivnih in čustvenih informacij, ponavadi je povezan s točno določeno hrano (zelo okusna hrana – sladka, mastna, slana in visokoenergijska hrana), ki se ji težko upremo, po hranjenju pa imamo slab občutek.

4. Imejmo nadzor nad vnesenimi kalorijami in porabo kalorij. Poskrbimo, da bo hrana, ki jo zaužijemo kakovostna in raznovrstna, s vsaj tremi glavnimi obroki. Vsak od glavnih obrokov naj vsebuje kakovostne beljakovine; od 20 do 30 gramov (ribe, jajca, mleko, mlečni izdelki, meso). Dnevni vnos beljakovin naj bo en gram na kilogram telesne mase na dan. Beljakovine povečajo občutek sitosti in poskrbijo za ohranjanje funkcionalne mase ob ustrezni telesni aktivnosti.



Prav tako naj se upošteva priporočeni dnevni vnos ogljikovih hidratov, ki je sto gramov na dan, in sicer v obliki kompleksnih ogljikovih hidratov. S tem se poskrbi za ohranjanje telesne mase in nemoteno delovanje imunskega sistema. V primeru telesne vadbe je treba vnos ogljikovih hidratov prilagoditi (glej prehrana pri telesni vadbi).

5. Priporočljivo se je izogibati nepotrebnim vmesnim prigrizkom. Za preprečitev lakote naj se nezdrave izbire (npr. čokolada, čips …) zamenja na primer s korenčkom, kumaro, zeleno, s tremi žlicami puste skute ali grškega jogurta.

6. Izogibati se je treba vnosu tekočih kalorij (sadni sokovi, smutiji, alkohol, sladke pijače). S sladko pijačo v nekaj sekundah lahko zaužijete več kot 100 kcal, predvsem na račun enostavnih sladkorjev. Pridobljene kalorije pa težko porabimo, če nismo telesno aktivni. Zato se svetuje pitje vode, nesladkanega čaja ali nesladkanega kompota.

7. Naučiti se je treba obvladovati stres, ki lahko vodi k nekontroliranemu hranjenju. Neprijetno čustvo je kot val, ki strmo naraste, se povzpne do vrha (takrat naj se šteje do 20 in globoko diha, lahko se pokliče prijatelja) in nato popusti (čustvo se umiri).

8. Telesna vadba pomaga ohranjati mišično maso, ki deluje zaščitno proti negativnim posledicam debelosti. Hkrati pripomore k obvladovanju vsakodnevnih stresnih situacij in izboljšanju samopodobe in razpoloženja.

9. Poskrbeti je treba za urejen spanec.

10. Pomembno je negovanje vedrine in medsebojnih odnosov.

11. Ne gre pozabiti, da so lahko ljudje s povečano telesno maso tudi podhranjeni. Podhranjenost je namreč pogosta pri posameznikih s pridruženo kronično boleznijo v poslabšanju ali ob akutnem bolezenskem stanju, kot je tudi virusna okužba. Takrat potrebujejo ustrezno prehransko obravnavo in podporo ter zadosten energijski in beljakovinski vnos.

12. Načelo 80/20: tudi občasni spodrsljaji (v 20 odstotkih) so del uspeha, v 80 odstotkih pa se držimo  priporočil za obvladovanje telesne mase.

***
doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med.,
je zdravnica, specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine, ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in predsednica slovenskega ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano.

Je tudi zdravnica slovenskih olimpijskih reprezentanc in svetuje o pravilni športni prehrani. Tudi sama se ukvarja s športom, udeležila se je več triatlonov, teče, kolesari in plava.