Maja Oven: Brez nje nič ne bi bilo, kot je, tudi na Franji ne

Je podpredsednica KD Rog, podpredsednica organizacijskega odbora Maratona Franja BTC City ter direktorica nove kontinentalne ekipe BTC City Ljubljana, ki je nastala v Kolesarski šoli KD Rog.

V tej danes kolesari že 52 deklet, med njenimi glavnimi sponzorji pa je tudi družba BTC. Vse skupaj bi lahko povzeli z besedami: »Veliko je bilo narejenega.«

Kot direktorica tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi v družbi BTC je sodelovala pri vzpostavljanju prve slovenske profesionalne ženske ekipe BTC City leta 2014, ki jo je ustanovila skupaj s Kolesarskim društvom Rog in mestno občino Ljubljana.

Kako to, da ste se tako aktivno pridružili ženskemu športu, ki pred osmimi leti sploh še ni bil tako priljubljen?

Kot družbeno odgovorno podjetje smo želeli podpreti športno disciplino, ki spodbuja zdrav način življenja, je prijazna do okolja ter hkrati krepi povezovanje in sodelovanje in odpira poslovne priložnosti. Ob raziskavi smo naleteli na dve disciplini, kolesarstvo in smučarske skoke, ki sta poleg naštetega izkazovali še eno zanimivost – spolno neuravnoteženost – in sta bili med ženskami tako v rekreativnem kot v profesionalnem športu precej slabše zastopani kot med moškimi.

Hkrati smo ugotovili, da sta bili obe disciplini med sponzorji spregledani in sta zato ponudili velik potencial za znamko, ki bi sistematično podprla ta športa. BTC je leta 2003 najprej vstopil v Franjo kot sponzor, že naslednje leto pa tudi kot soorganizator in veliki promotor. Dobro se še spomnim dneva, ko je Kalček, dolgoletni urednik Poleta, pred več kot 20 leti prišel k meni in s seboj pripeljal Gorazda Penka, direktorja Franje. Predlagal je, da bi BTC postal generalni sponzor Franje.

Moj dolgoletni šef, gospod Jože Mermal, je bil takoj za, vendar z enim samim pogojem – da Franja postane mednarodni dogodek oziroma del svetovne serije maratonov UWCT Gran Fondo, kjer se kolesarji lahko kvalificirajo za svetovno amatersko prvenstvo. Tako je Franja leta 2003 našla dom v BTC Cityju, leta 2010 pa že postala del svetovne serije UWCT.

Zaradi Pogačarja se je število mladih kolesarjev povečalo za sto odstotkov

Promocija je bila moja ljubezen že od nekdaj in tako sem začela najprej pomagati pri Franji s tistim, kar sem pač najbolje znala. To pa je komuniciranje, saj se na kolesarstvo nikoli nisem prav dobro spoznala in se še danes ne, vendar ostaja moja velika ljubezen, v kateri sem našla tudi poslovni izziv.

V pametni glavi Primoža Kališnika, urednika Poleta, se je spet porodila za tiste čase popolnoma nora ideja in rodila se je prva ženska ekipa z imenom Poletovi angelčki, ki jo je vodil Gorazd Penko. Do tedaj si redko videl žensko na specialki, on pa je v kolesarkah videl priložnost za promocijo Slovenije kot kolesarske dežele in razvoj ženskega kolesarstva. Logična nadgradnja angelčkov je bila zgodovinska ustanovitev prve slovenske ženske profesionalne ekipe BTC City Ljubljana v letu 2014. Ta ekipa je kar osem let dirkala na najvišji svetovni ravni, v svetovni seriji WWT. Njena članica je bila že od začetka Urška Pintar, ki danes vozi za UAE ADQ Team, to je ženska različica Pogačarjeve ekipe UAE, in je hkrati Gorazdova in moja desna roka pri Franji. Brez nje si Franje ne znam predstavljati.

S Franjo smo iz enodnevnega lokalnega dogodka v 20 letih naredili pravo evforijo, vseslovensko gibanje. Kolesarstvo je danes nacionalni šport številka 1, saj kar 42 odstotkov Slovencev, ki se ukvarjajo s katerim koli športom, kolesari.

V BTC smo zelo ponosni, da med vsemi udeleženci na Franji vozi že tretjina žensk. Sama sem cestno kolo začela voziti zaradi Franje. Na mali Franji sem bila že 13-krat, prvo sem si podarila za 50. rojstni dan čisto po naključju. Novinar Poleta me je pred maratonom v intervjuju vprašal, ali ga bom kdaj tudi sama prevozila, ne da samo pomagam pri organizaciji. Odgovorila sem, da kar letos. Brez enega prevoženega kilometra na specialki do tedaj! Bilo je leta 2008, dva meseca pred maratonom. Penko mi je posodil starega billata, dvakrat sem šla s klubom Polet na trening, potem pa kar na Franjo.

Pred dvema letoma se je ekipa združila z italijansko in postala ALÉ BTC Ljubljana, v letošnji sezoni pa je ta ekipa postala UAE ADQ Team. Kolesarke so s številnimi posamičnimi in ekipnimi rezultati navduševale. Kako v klubu in vi osebno gledate na ta čas: kaj je bilo najtežje, kaj skorajda zgodovinsko, kaj najbolj navdušujoče in kaj zmagoslavno? Kateri so najpomembnejši uspehi ekipe, katere od posameznic in najpomembnejši uspehi po vašem izboru?

Začetki profesionalnega ženskega kolesarstva za nas segajo v leto 2014, ko je BTC postal soustanovitelj in sponzor prve ženske slovenske profesionalne kolesarske ekipe BTC City Ljubljana, kar je zgodovinska prelomnica v slovenskem ženskem profesionalnem kolesarstvu in je že v prvem letu obrodilo veliko uspehov, z veliko prepoznavnostjo v tujini. Dekleta so nepogrešljive ambasadorke kolesarjenja za spodbujanje tega športa med ženskami tako v rekreativnem kot profesionalnem smislu.

Pankrt na Franji. In hvala Klari

Ekipa se je predstavila najprej z vrhunsko celostno grafično podobo in kakovostnimi komunikacijskimi materiali ter elegantnimi oblačili BaneM Sport in Oblak, ki sta od začetka sponzorja ekipe. Ekipa je bila tako opažena v svetu in je močno izražala ženskost in moč. Izpostavljena je bila na največjih ženskih tekmah s sto tisoči gledalcev ob trasah, v televizijskih prenosih na Eurosportu in v vseh lokalnih medijih v državah organizatoricah dirk.

Slovenija je imela kar osem let zelo uspešno žensko ekipo na najvišji svetovni ravni z zelo omejenim proračunom v svetovni seriji, opazili so nas Italijani, zato smo z veseljem sprejeli povabilo italijanske ekipe Alé Cipollini za združitev v ekipo ALÉ BTC Ljubljana. V imenu ekipe sta bila prisotna tako BTC kot Ljubljana.

Ali je tista prva ženska ekipa BTC City postavila temelje ženskemu profesionalnemu kolesarskemu športu in kako se to kaže?

Tako je. Ekipa je nastala leto pred ustanovitvijo kolesarske šole za dekleta pod mentorstvom KD ROG z imenom BTC City Ljubljana. Šola je nastala kot odgovor na ustanovitev prve ženske kolesarske ekipe BTC City Ljubljana, kar je privedlo do vse večjega zanimanja deklet za profesionalno kolesarjenje. Glavna ideja in cilj kolesarske šole sta privabiti v ta šport čim več deklet ter jih prek širokega nabora vadbenih vsebin naučiti temeljnih veščin kolesarjenja. Danes v Kolesarski šoli BTC City Ljubljana kolesari že 52 deklet, na maratonu Franja pa vozi že tretjina žensk.

So ljubljanskemu ženskemu klubu sledili še kje v Sloveniji? Je slovensko žensko kolesarstvo dobilo nov zalet?

Kolesarski šoli BTC City Ljubljana so se pridružila tudi dekleta iz drugih klubov, z letošnjim letom pa imamo v KD Rog ponovno novo kontinentalno ekipo BTC City Ljubljana Scott, ki se na neki način vrača v leto 2014, na začetek ženskega profesionalnega kolesarstva, saj se aktivna doba slovenskih kolesark, ki so bile v svetovnem vrhu, počasi izteka. V UAE imamo dve kolesarki iz ekipe BTC City Ljubljana, to sta Urša Pintar in Eugenia Bujak.

S podporo ženskemu kolesarstvu v BTC gradimo temelje za nadaljnji razvoj ženskega kolesarstva v Sloveniji, ponujamo priložnosti mladim dekletom in jih motiviramo za rekreativno ali tekmovalno plat športa ter promoviramo kolesarjenje in zdrav način življenja med splošno javnostjo, še posebej pa med ženskami, ter tako skrbimo tudi za večjo socializacijo in druženje ob zdravem načinu življenja.

Prizadevamo si, da se prihodnje leto morda spet vrne kronometer, morda bomo v BTC Cityju poimenovali kakšen trg ali ulico po Tadeju Pogačarju ali kandidirali za organizacijo svetovnega prvenstva v makadamkanju, za kar nas snubi Mednarodna kolesarska zveza. FOTO: Černivec Aleš

Kako pa se tudi v žensko tekmovalno kolesarstvo umešča maraton Franja, pri katerem ste podpredsednica organizacijskega odbora? Kolesarke ekipe UAE se ga verjetno niso udeležile? Prav gotovo pa ta največja kolesarska prireditev pri nas vseeno pripomore k dobri kolesarski podobi Slovenije?

Kolesarke UAE so se ga udeležile, vendar je bil to zgolj njihov trening. Franja je institucija, ne samo maraton. Je zagotovo največji kolesarski dogodek za rekreativne kolesarje v regiji. Z vsemi svojimi razsežnostmi pomembno prispeva k prepoznavnosti in ugledu ne le Slovenije, ampak tudi pokroviteljev/sponzorjev in seveda družbe BTC in BTC Cityja Ljubljana. Veliko nam pomeni priznanje Mednarodne kolesarske zveze za odlično organizacijo maratona: uvrstila ga je na prestižni seznam dirk UWCT Gran Fondo World Series in nam zaupala organizacijo svetovnega prvenstva za kolesarje amaterje leta 2014, ko je bila Ljubljana teden dni središče kolesarskega sveta, v prestolnici pa je bilo 12.000 dodatnih prenočitev na račun SP, turistična potrošnja je znašala 2,5 milijona evrov.

Iz leta v leto raste število podpornikov Maratona Franja in s tem ambasadorjev kolesarjenja. Seveda ne smemo pozabiti na učinke na makroravni. Družbene koristi se kažejo v boljšem javnem zdravju in trajnostni urbani mobilnosti, ekonomski učinki med drugim v razvoju turizma in povezanih dejavnosti, okoljski učinki pa seveda v varovanju okolja. Kot ljubiteljica narave želim posebej poudariti dodano vrednost Franje za turizem, saj na ta maraton prihajajo kolesarji iz več kot 30 držav. Pa ne sami, temveč vedno v spremstvu prijateljev, sorodnikov, podpornikov. Franja je v vseh teh letih Slovenijo postavila na svetovni kolesarski zemljevid in krepi prepoznavnost naše deleže kot kolesarske destinacije.

Kako pa zmagoslavje moških kolegov obračajo sebi v prid kolesarke? Ali je z uspehi slovenskih profesionalnih kolesarjev pridobilo tudi žensko kolesarstvo?

Nedvomno. Vsi smo pridobili. Tadej Pogačar nam je vsem za zgled, ne samo v kolesarskem smislu, ampak tudi kot človek, ki razume potrebe mladih, saj je bil sam dolga leta del KD Rog, kjer ni bilo vedno vse z rožicami postlano. Nasprotno, ure in ure trdih treningov, naporne tekme. In zdaj vrača klubu, saj je mecen Pogi Teama, kjer trenira ogromno mladih fantov.

In za konec: kakšna so, glede na vašo dolgoletno vpetost v ta šport, vaša pričakovanja za naprej?

Franja je ogromen organizacijski zalogaj. V organizaciji deluje več kot 2600 prostovoljcev, na stotine motoristov Maxi kluba, policije, 85 gasilskih društev. Udeleženci pojedo več kot tono testenin z omakami in popijejo 25 kubičnih litrov vode, po Franji pa verjetno vsaj toliko piva. Zelo sem ponosna, da sem del maratona že 20 let, ko vidim, kako je zrasel in se razvil iz enodnevnega dogodka v gibanje. Franja se ne preda, leta 2020, v času najhujše zdravstvene krize, je bila edini maraton na svetu, ki je potekal kljub epidemiji covida.

Seveda že zremo v prihodnost, saj je na Franji skoraj vsako leto kaj novega. Prizadevamo si, da se prihodnje leto morda spet vrne kronometer, morda bomo v BTC Cityju poimenovali kakšen trg ali ulico po Tadeju Pogačarju ali kandidirali za organizacijo svetovnega prvenstva v makadamkanju, za kar nas snubi Mednarodna kolesarska zveza. Pri njih smo zapisani z zlatimi črkami kot najboljši organizatorji UWCT Gran Fondo maratona.

Zame je ultimativna nagrada Franje tista nevidna, ki poboža dušo in telo … Ko si natakneš čelado (da, varnost je vedno na prvem mestu), sedeš na kolo, poženeš pedale … In se prepustiš … In ko animiraš družino in prijatelje, da se ti pridružijo na Franji. Ko vidiš, kakšno ogromno gibanje soustvarjaš.