Krompir na kavču ni pravljica za odrasle

Izraz »couch potato« sindrom so izumili angleško govoreči zdravniki, ki so želeli plastično prikazati vsaj dve ključni značilnosti metabolnega sindroma, to sta debelost in neaktivnost. Seveda pa problem ni tako enostaven, kot je videti na prvi pogled, za seboj nosi celo vrsto presnovnih težav. Toliko, kot je različnih krompirjev in kavčev ...

Metabolni sindrom ponazarja motnje presnove, ki pomenijo tveganja za razvoj bolezni srca, žil, in druge zdravstvene nevarnosti, kot sta sladkorna bolezen in možganska kap. Z operativno definicijo Mednarodne zveze za sladkorno bolezenga opredelimo kot skupino dejavnikov, ki označujejo presežek maščobe v predelu trebuha (centralna debelost, meri se obseg pasu), motnjo presnove maščob (povišani trigliceridi ali znižan holesterol HDL), povišan krvni pritisk in/ali sladkorno bolezen tipa 2.

Torej, če ima evropski moški obseg trebuha 94 centimetrov in ženska več kot 80 centimetrov, poleg tega pa še dva izmed drugih treh dejavnikov tveganja, govorimo o bolezenskem stanju metabolnega sindroma. Ker pa gre za izjemno heterogeno presnovno motnjo, se tudi v strokovni literaturi najdejo različna poimenovanja.

Tako ga nekateri zaradi globalne zmešnjave v presnovi poimenujejo polimetabolni sindrom, drugi tudi sindrom X, nekateri pa poudarjajo njegovo povezanost s sladkorno boleznijo tipa 2 in ga zato imenujejo tudi sindrom neodzivnosti na inzulin.

Ta različna poimenovanost spet odseva nujnost, da vsakemu predebelemu in neaktivnemu posamezniku določimo stanje njegove presnove in tako ugotovimo, kje tiči nevarnost za razvoj njegovih zdravstvenih tegob! Le z individualno prehransko in presnovno obravnavo bomo lahko ugotovili, kakšno terapijo posameznik potrebuje!

Več debelosti, več metabolnega sindroma

V Združenih državah Amerike skoraj dve tretjini populacije dosega kriterije pretirane telesne teže, približno Ľ populaciji nad 20 let pa bi lahko postavili diagnozo metabolnega sindroma. Z naraščanjem deleža debelosti narašča tudi prevalenca metabolnega sindroma.

Podatki o pojavnosti metabolnega sindroma v Sloveniji niso objavljeni, vendar po podatkih o razširjenosti posameznih dejavnikov tveganja, ki ga je v preglednem članku objavila Katarina Mlekuš Kozamernik s sodelavci leta 2014 v Farmacevtskem vestniku, je prevalenca v Sloveniji verjetno primerljiva z drugimi zahodnimi državami. Zanimivo je, da je pojavnost metabolnega sindroma med moškimi in ženskami približno enaka.

Da gre res za presnovno težavo, ki ima v ozadju hormonske motnje, kaže tudi to, da se presnovne spremembe pri metabolnem sindromu pri ženskah v veliki meri ujemajo s presnovnimi značilnostmi, ki spremljajo stanje policističnih jajčnikov, podobna je tudi ogroženost za presnovne in srčno-žilne zaplete.

Za kaj gre pri metabolnem sindromu?

Ko govorimo o metabolnem sindromu, se moramo najprej zavedati, da gre za spekter presnovnih motenj, ki se kažejo s konstelacijo različnih kliničnih znakov in presnovnih stanj. Zelo dobro to motnjo presnove ponazarja zgodba o kompleksnosti presnovnih motenj, ki so v tej številki Poleta O2 opisane v članku o sladkorni bolezni tipa 2.

Lahko bi rekli, da gre za sorodni bolezenski stanji, ko se inzulinski resistenci, ki je vrh ledene gore oziroma končni produkt množice presnovnih in hormonskih sprememb, pridružijo tudi spremembe, ki jih izmerimo v krvi (maščobe) ali z aparatom za merjenje pritiska.

Ko se pogovarjamo o možnostih, kako bi lahko ta sindrom ukrotili, se moramo še posebno zavedati, da na njegov razvoj vpliva prepleten razvoj vnetnih procesov in hormonskih motenj, ki jih sprožata kopičenje trebušne maščobe in posameznikova neaktivnost. K vnetju pripomorejo hormonsko aktivni adipokini, ki se sproščajo iz nakopičenih maščobnih celic na trebuhu, in tudi drugi dejavniki, ki prožijo vnetje v telesu.

K temu sistemskemu vnetju dodajo svoje tudi vnetne celice, ki se infiltrirajo v maščobne celice. To vnetje še bolj sproža motnje presnove. Težava je, da vsi ti procesi (hormonski in vnetni) vodijo v telesno propadanje in onemogočajo obnovo telesne celične mase zgolj s prehransko podporo. Za to stanje danes uporab­ljamo tudi izraz kaheksija.

Orožja proti metabolnemu sindromu

Poznavanje in razumevanje razvoja teh razgraditvenih ali kahektičnih sprememb hkrati tudi pojasnjuje pogled na debelost kot enega izmed obrazov kaheksije ter ključno vlogo telesne aktivnosti v obvladovanju tega presnovnega stanja. Začaran krog povezave med kahektičnimi presnovnimi spremembami in debelostjo je še bolj izražen pri sarkopenični debelosti, ko zmanjšanje mišične mase še bolj pripomore k razvoju inzulinske rezistence.

Zato je prva linija obrambe pred metabolnim sindromom jasna! Telesna aktivnost in ustrezna, posameznikovim presnovnim značilnostim prilagojena prehranska strategija. Seveda ne bo škodilo tudi, če so bomo izogibali škodljivim razvadam in poskrbeli za dovolj spanja. Brez teh osnovnih ukrepov bodo vse tabletke proti sladkorju, pritisku in maščobam bolj slabo učinkovite!