Komentar tretjega tedna dirke po Franciji

V tretjem tednu smo dobili potrditev, da so nekatere stvari v tem športu še vedno take, kot smo jih vajeni skozi zgodovino. Julian Alaphilippe je res letos najboljši kolesar na svetu, vendar tritedenske dirke še ne more zmagati. Mogoče jo bo kdaj v prihodnosti, če se bo res prelevil iz klasičnega kolesarja. Nekaj takega smo videli že pri njegovem rojaku Laurentu Jalabertu, ampak, o tem potem, ko se bo to res zgodilo.

Zadnji teden se je začel s ponedeljkovim odmorom. Drugi in zadnji dan počitka pred alpskimi etapami. Glavna tema pogovorov je bila ali bo Julian zdržal ali ne. Samo Francozi so verjeli da bo pa še to tisti najbolj optimistični, goreči navijači.

Torkova 16. etapa je bila ravninska, kar je nenavadno po dnevu počitka.

Nedolžna etapa, ki je vse spremenila. Spet. Jakob Fuglsang je padel in moral zapustiti dirko. Jakob je bil med glavnimi favoriti za končno zmago. Julian je ostal v rumenem. Sedemnajsto etapo si bomo zapomnili po ogromnem zaostanku pelotona. Za zmagovalcem Trentinom je glavnina v cilj prispela s kar 20 minutnim zaostankom, kar pa Alaphilippa ni motilo, še vedno je bil v rumenem. Osemnajsta etapa  je bila slast za hribolazce. Čez Vars, Izoard in Galibier so se morali prekucniti do Valloira. Videli smo, da Nairo Quintana še zna zmagati. Julian še vedno v rumenem. Število navijačev, ki so bili prepričani, da bomo končno dočakali francosko zmago je naraslo.

Upi so usahnili dan kasneje. Alaphillipe ni zdržal in čeprav so zaradi neurja etapo skrajšali za zaključni klanec je moral priznati premoč klancarjem. Novi vodilni je postal 22 letni Egan Bernal. Sobotna etapa je bila zaradi posledic neurja močno skrajšana. Bernal je potrdil svoje vodstvo in dan kasneje slavil v Parizu.



Je narava pripomogla Bernalu?
Bi mu uspelo priti v cilj pred Thomasom, če bi ne skrajšali dirke? Najbrž bi ga po klancu navzdol ujeli in potem bi bil prešibak za še en napad. Je Thomas tisti osmoljenec, ki je na račun višje sile ob ponovitev zmage? Gerraint Thomas pravi, da mu je vseeno. Izjavil je, kar sem napisal že po prvem tednu, najprej je večina govorila, da je lani slučajno zmagal Tour, potem pa so ga spraševali, če bo ponovil zmago.

Tour ima novega zmagovalca!
Egan Bernal je naslednji Breisfoldov izbor za kralja Toura. To je že njegov četrti zmagovalec, kar pomeni, da takega trenerja kolesarstvo še ni videlo. In za nameček je na drugem mestu pristal lanski zmagovalec Thomas. Steven Kruijswijk na tretjem mestu, kar je presenečenje, saj je hotel zmagati. Roko na balanco, lahko je vesel, da je pristal na odru za zmagovalce. To mesto bi si zaslužil Julijan Alaphilippe ali pa Mikel Landa. Če pogledam prvo deseterico potem je nekaj jasno, Emanuel Buchmann na četrtem mestu je popolno presenečenje. Njegova taktika je bila jasna, držati, držati in samo držati. Tako mlačnih predstav oz. take taktike pa navijači ne maramo. Enako velja za Kruijswijka, pokazal ni praktično nič, razen, da obvlada klopovsko taktiko. In vendar, ravno klopovska taktika je najboljša formula za uspeh na Touru.

Egan Bernal je imel letos srečo s traso, kot tudi s poškodbami drugih favoritov. Ne verjamem, da ga bomo še kdaj videli v rumenem na Elizejskih poljanah, preslab kronometrist. Bernal je hribolazec in kronometri, sploh tisti klasični, ki jih poznamo s Tourov, bodo vedno njegova nočna mora. Letos sta bila samo dva kronometra in še to en moštveni, drugi bolj, ko ne gorska različica z zelo nevarnim spustom. Bernalu gre v hrib odlično, pri spustih pa tudi nima težav, saj je bivši gorski kolesar in je zelo vešč kolesa, čeprav ima ta trikrat ožje gume. Kako bi se znašel na tistih dolgih, trideset in več kilometrskih ravninskih kronometrih?

Ineos oz. bivši SKY vlada na Touru. Od leta 2010, ko so se prvič udeležili dirke in do danes imajo sedem zmag, eno drugo mesto, eno tretje, četrto in šesto! Ne smemo pozabiti, da je David Brailsfold leta 2010 ob ustanovitvi moštva izjavil, da je njihov prvi plan, da v desetih letih dosežejo zmago na Touru. Dosegli so kraljevino!