Kolesarski čevlji, šprintarice po domače

Kolesar in kolesarski čevlji so se razvijali sočasno s kolesom. Od začetka cestni kolesarji uporabljamo posebne čevlje, ki so drugačni od vseh ostalih. Poznamo tudi poglede ljudi, kadar nas vidijo racati v čeveljcih, ki imajo na podplatih nekaj, kar močno drsi in štorklja.

Vse, kar se dotika kolesa med kolesarjenjem, je zelo pomembno. Kolesa se dotikajo kolesarske hlače, čevlji, rokavice in ... nič več. Ceste se dotikajo gume, in da se peljemo, potrebujemo dva obročnika, pedala, verigo in zobnike. Nič kaj veliko, kajne?

Čevlji so najpomembnejši del kolesarske opreme

Da. Uganili ste. Kolesarska oprema je tako minimalna, da je vsak kos življenjskega pomena. Grobo napisano, vendar precej resnično. Kolesariti v neprimernih čevljih je, kot da plavamo obuti. Lahko plavamo obuti, a posebnega užitka ne bi občutili, kajne? Enako je s kolesarjenjem.

Seveda, če se peljemo s kolesom v trgovino, zadostuje, da smo primerno obuti, ni nujno, da smo v pedala zapeti. Če kolesarimo rekreativno, kar pomeni, da je čas daljši od pol ure ali dveh kilometrov, pa je skoraj nujno, da smo obuti v posebne kolesarske čevlje. Ne ustrašite se, posebni kolesarski čevlji so tudi poceni, čeprav so posebni. Posebni so zato, ker so namenjeni zgolj kolesarjenju. Tehnološko so izjemen izdelek, saj morajo imeti hkrati zelo trd podplat in zelo udobni morajo biti.
Logika? Niti tokrat ne odpove, zato pa vrhunski stanejo več sto evrov, vendar odlične dobimo že za šestdeset do stodvajset evrov.

Pri čevljih je podobna zgodba kot pri čeladah. Ne smemo čutiti, da smo obuti. Na nobeni točki nas ne smejo tiščati in ne smejo biti preveliki. Vendar pozor, kolesarski čevlji imajo na podplatu stvar, ki se privijači in se potem skupaj s čevljem vpne v kolesarska pedala. Vemo, o čem govorimo, kajne? To so zagozde, nastavki, ploščice, za katere kolesarji uporabljamo srbski izraz, blokeji. Pozor, pomembno obvestilo! Lahko si kupite najdražje kolesarske čevlje, in če boste imeli napačno privijačene blokeje na podplatih, bo več škode kot kakršnekoli koristi.

Ko so kolesarski čevlji za 150 udobnejši kot za 400 evrov

Škoda? Da. Zaradi nepravilne nastavitve se poškoduje koleno, gleženj ali kakšna mišica na nogi. In spet velja enako kot pri čeladah, ne posnemajte tekmovalcev, ker njihovi čevlji niso za rekreativno nogo. Zakaj? Zato, ker rekreativni kolesar ne potrebuje tako občutljivih čeveljcev. Kaj pomeni občutljivih? Tehnološko so tako dodelani in hkrati spet minimalizirani, da so narejeni zgolj za prevlado nad konkurenco. Tekmovalec išče na račun funkcionalnosti še tako majhno malenkost, da bo boljši od drugega tekmovalca.

Mi tega ne potrebujemo. Naš čevelj mora biti udoben, zračen in hkrati topel, če nas po naključju ujame slabo vreme. Predvsem pa se mora idealno prilagajati nogi. Presenečeni boste, če boste pomerili najprej najdražji model in potem za njim vrhunskega rekreativnega. Prepričan sem, da se bo vaša noga bolje počutila v rekreativnem modelu. Prvi stane do 400 evrov, drugi pa do 150. Prenos moči na pedala? To je odvisno od čevlja, boste največkrat slišali. Najdražji modeli imajo karbonski podplat, slišali boste tudi izraze, kot so kompozitni podplat, podplat iz brizganega materiala, pomešan s steklenimi ali ogljikovimi vlakni in podobno. Kolesarji pa jih preprosto delimo na čevlje s karbonskim in čevlje s plastičnim podplatom. Plastika je tako dodelana, da je za vse rekreativne kolesarje zelo uporabna.
 

Ločevanje kolesarskih čevljev

Kolesarske čevlje ločimo na tiste, ki imajo privijačen štrleči blokej, in na tiste, v katerih je podplatih poglobljen, da nas ne ovira pri hoji. Šprintarice s štrlečimi blokeji niso primerne za hojo, temveč zgolj in samo za kolesarjenje. 

In ne samo podplat, kolesarski čevelj je sestavljeni iz zgornjega dela in opetnika in vložka in zapenjalcev oziroma vezalk. Modni, tako imenovani mikro zapenjalci na pletenico ali na klipsno oziroma zaponko niso domena dragih čevljev. Ti dve vrsti zapenjanja so izumili zato, da lahko zapenjanja reguliramo prek galoš, gamaš oziroma nogavic, ki jih ob hladnejšem vremenu poveznemo čez čevlje. Če imamo čevlje na mačka ali vezalke, je to pač nemogoče.
 

In kaj loči dobre kolesarske čevlje od najboljših?
 

Cenovne razlike se delajo predvsem zaradi podplata. Karbonski ali najlonski oziroma plastični? Najdražji so seveda karbonski, vendar nisem prepričan, ali je tak podplat nujen za rekreativnega kolesarja. Najboljši čevelj s plastičnim podplatom je boljši kot pa najslabši oziroma najcenejši s karbonskim zato, ker ima tisti s plastičnim zato veliko boljši zgornji del čevlja, medtem ko pri najcenejšem karbonskem varčujejo ravno z zgornjim delom, da pride s ceno bliže kupcu. Smešno, ne? Torej, če niste tekmovalec, izberite cenejše, a ravno tako še zelo dobre kolesarske čevlje, ki imajo plastični podplat, udobno notranjost in zračen zunanji del. Ali ... na koncu je vedno ali; vem, da dobri rekreativci hočejo najboljše čevlje. V tem primeru si vzemite čas in v prodajalni dobro preizkusite kako se vam prilega stopalu. Vedno morate imeti v mislih, da se med kolesarjenjem oblika in položaj stopala v čevlju spreminja. Mogoče hitreje kot pri teku. 

Prijateljeva prigoda ob nakupu kolesarskega čevlja

»Lahko da imate najboljše kolo na svetu, toda če ga ne boste poganjali s parom dobrih kolesarskih čevljev po vaši meri, ne boste imeli veliko od vožnje. Pomembnost dobrih in nogi prilegajočih se kolesarskih čevljev za dobro kolesarjenje je neverjetno podcenjena!

Prigoda, anekdota, malo za šalo, a bolj za res. Lansko jesen sem kupil nove kolesarske čevlje. To se mi ne dogaja pogosto, saj dobri kolesarski čevlji zdržijo več let, in ko se odločiš, da si boš kupil nove, so na trgu že novi modeli in tako ne veš, kateri bo pravi zate. Vedel sem, katero znamko in model sem hotel, toda da sem našel pravi par zase, mi je vzelo kar nekaj ur.
Odločal sem se med tem, ali naj vzamem isto velikost, kot je bila velikost mojih starih čevljev, ali naj vzamem pol številke večje čevlje. In zgolj zaradi razlike nekaj milimetrov se več ur nisem mogel odločiti, katere vzeti!

​Pomeril sem večji par, potem manjšega, in spet večjega, pa manjšega ... Minilo je prve pol ure, nato še pol ure. Slednjič sem se odločil za večji par. Naslednje jutro sem jih spet pomeril in jih odnesel nazaj – in vzel manjši par. Danes ne bi mogel biti srečnejši. Našel sem popoln par, popolno se prilega nogi. Vendar mi je iskanje te sreče vzelo precej časa.
Opisana prigoda kaže, da je najti pravi par kolesarskih čevljev veliko teže, kot bi si mislili. Ponavadi pri izbiri tako ali tako najprej pogledamo, kateri model nam je všeč. Kar pa je, jasno, popolnoma nepomembno. Ko goniš kolo, svoje čevlje le redko vidiš, ni res?« Anekdoto nam je zaupal Nizozemec Mark Koghee​.