Kolesarjenje v dežju je lahko nepozabna izkušnja

Vendar to ni niti malo lahko. Najprej pomislimo ali nam je to res treba, saj nismo profesionalci in drugo ali se bomo prehladili, zboleli in ves naš dosedanji trud bo šel v bolniško posteljo. 

Odločitev je težka. Trenažer? Siti smo ga prek grla, celo zimo smo ga vrteli, niti pogledati ga ne moremo več do zime. Torej, ni druge, kot iti ven. Pomislimo ali imamo oblačila za dež, so ta mar drugačna ali imamo kolo pripravljeno za dež? Vse to spada v kolesarjev predalček, na katerem piše: izkušnje. Da, dolgoletne izkušnje si spotoma naberejo vse o vsaki vožnji v vsakem vremenu. 

V tem primeru je naša prva skrb kolo. Ne, mi, mi bomo že, kajne? Kolesarji smo in vsega hudega smo vajeni ampak ali bo naše kolo zdržalo brez problemov v takih razmerah?

Podmažemo, namažemo ga, tako kot bi bilo suho. Ne pretiravajmo z dodajanjem maziv, ker ne bo nič pomagalo, samo še bolj »šmirasti« bomo. Kolo mora biti ob vsakem vremenu ravno prav naoljeno in podmazano. To vedo strokovnjaki, naši serviserji. Vemo tudi, da obstajajo mazila, ki so namenjena za deževne vožnje. Eno tubico si kupimo in imeli jo bomo dolgo časa, ker v suhem mažemo verigo pač z oljem, ki je za suho vreme.

Naša skrb je drugje. Gume? Da, kolo se na mokri cesti obnaša zelo nebogljeno. Pomagajmo mu. Nadenimo mu pnevmatike, ki imajo v opisu napisano, da so zelo primerne za dež. Da, tudi take obstajajo. Je to predrago? Ni, take pnevmatike so enostavno del naše opreme. En bar manj zraka v mokrem? Da, to je kolesarska navada. Če ste do zdaj napumpali 8 barov, v primeru dežja zmanjšajte na 7. Bolj varni boste v ovinkih. Seveda ta stavek ne velja za novodobne navdušence nad veliko manj bari v brezračničnih plaščih.

Največji problem imajo tisti specialkarji, ki imajo karbonske obročnike in običajne zavorne čeljusti, torej ne kolutne, kajti v dežju, je ni zavorne gumice, ki bi varno in odlično zavirala. Vemo, da se v takih primerih naša vožnja popolnoma spremeni in roko na balanco predvsem zaradi take situacije so se kolutne zavore obdržale tudi na specialkah. Torej je za deževne vožnje najbolje imeti običajne obročnike z aluminijastim robom, seveda, če že niste na kolutnih zavorah.

Pod sedež si namestite »asssaver« ali ritobran, montažni super lahek branik pred dežjem. Videti je kot, da nič ne pomaga, toda verjemite da je res rešitelj. Dobite ga v vseh specializiranih kolesarskih prodajalnah. In to je vse kar se tiče kolesa. Več ne morete narediti. Seveda ne smete pozabiti še na zadnjo rdečo lučko, ki utripa in tudi na sprednjo lučko, kajti vemo, kako slaba vidljivost je v deževnem vremenu. Za odsevnike vam ni treba skrbeti, ker jih imajo skoraj vsa oblačila, ki so namenjena za kolesarjenje v dežju.
 

Potem pride na vrsto kolesar. Kako se obleči  za dež?

Pod čelado si namestite kolesarsko kapico, dobi se tudi nepremočljiva in ne samo navadna. Potrebujete vizir namreč in kapica bo dež zadržala nekoliko dlje. Zaščitna očala morajo imeti nevtralno, »prozorno steklo«. Ravno tako oblecite podmajico in majico s kratkimi rokavi ter rokavčke. No, glede kolesarske majice priporočamo kolesarjem priljubljeno »gabo«. To je majica s kratkimi rokavi, ki je narejena zato, da nismo že po nekaj kilometrih mokri do kože. To je Castellijeva pogruntavščina, oni so prvi naredili tako majico in jo poimenovali gabba, zdaj je to že ime, ki ga uporabljamo za tovrstne majice tudi drugih proizvajalcev.

Ta majica nas najdlje ščiti in ko enkrat premoči najdlje zadržuje toploto. Palerina, anorak… dobrodošlo. Tisti najboljši anoraki, ki so najodpornejši proti dežju so za poletne temperature najbrž pretopli in boste kaj kmalu zakuhali. No, tukaj je treba dopisati, da obstajajo tudi taki v katerih ne boste zakuhali, vendar je cena takega anoraka res astronomska. 

Gaba je zato veliko primernejša. Obstajajo tudi kratke kolesarske hlače, ki so odpornejše na dež, zato priporočamo tudi te, saj nas bodo najdlje časa ščitile pred mokroto in mrazom. Priporočljivi so kolenčniki, ki jih lahko med vožnjo tudi snamemo. Nogavice in čevlji ostanejo enaki kot za vožnjo v suhem vremenu. Na trgu pa se dobijo tudi galoše za v dež. Ne, tiste zimske, ki nas ščitijo proti mrazu, ampak tiste za v dež. Razlika je očitna.

Rokavice, ki nas ščitijo v dežju tudi obstajajo. So tanke in ne pretople. Da, vse se dobi v specializiranih kolesarskih trgovinah. To je pač oprema, ki jo kolesar, ki hoče kolesariti v deževnem vremenu. Pred startom se namažimo z grelnimi kremami. Dobro preberite navodila za uporabo in ne pretiravajte z nanosom. Namažite podplate, sklepe, tudi vrat in seveda mišice. Verjemite, da zelo pomaga.
 

Nevarnosti, ki prežijo pri kolesarjenju v dežju

Dežuje, mrazi nas, slabo vidimo, strah nas je ovinkov, hitrosti … in pozabimo jesti in piti, zato se »v zid« zaletimo veliko prej. Največja napaka je, da pozabimo jesti in piti, ker v takem vremenu ne čutimo ne žeje ne lakote. Bodite pozorni in spomnite se teh besed pred startom in med vožnjo. Zaviralna pot je veliko daljša. Mar moramo to opozarjati? Ne oblecite si plapolajočih, ohlapnih anorakov in majic.

Enako velja tudi za kolesarjenje v skupni. Prej ko slej nas vse ujame dež na kaki skupinski vožnji in verjamem, da takrat niste tako pripravljeni in oblečeni, kot sem svetoval v zgornjih vrsticah. Nič ne de, dovolj bo, da se spomnite, da niste sami na cesti, večina kolesarjev se v dežju izogiba kolesarju pred sabo, ker mu voda z njegovega zadnjega kolesa šprica naravnost v čelado oz. obraz, kar je seveda moteče, vendar zato ne vozite po celi cesti, ali po levi strani, vseeno se držite desnega roba ceste, popustite, ne vozite v strogem zavetrju kolesarja pred sabo. Nekateri kolesarji res malce izpustijo zraka iz gum, vendar, če so nekje, kjer jih do doma čaka še veliko hitrih ovinkov, tehnično zahteven spust, na primer. 

V dežju kolesarja na cesti čaka veliko neprijetnosti. Prva so zebre in vse druge možne poslikave cest. Vemo, kako drsijo, ko so mokre, kajne? Naša zaviralna pot se precej podaljša, zato je predvidevanje poteka prometa še toliko bolj pomembno. Največjo nevarnost pa si ustvarimo sami, kajti, ko nas ujame dež, kar podzavestno začnemo brzeti proti strehi ali domu; v najkrajšem možnem času hočemo biti na suhem, čeprav nismo na maratonu ali tekmi. Če se ne ustavimo takoj, bomo hitro premočeni in ko smo mokri do kože, a nas še vedno ne zebe, nima smisla hiteti z vratu na nos; kaj je lepšega od kolesarjenja v toplem poletnem dežju? Da, in kaj je hujšega od kolesarjenja v hladnem spomladanskem dežju?

Res je, kolesarjenje v dežju je lahko nepozabna izkušnja. Lahko po riti drsimo več metrov, ker nas je presenetila drseča zebra, zaznamovan prehod za pešce na koncu ovinka, ker smo zleteli iz ovinka, ker nam ne primejo zavore, lahko pa se spremeni v pravo poletno romanco na kolesu; tako, kot nekateri zelo rad pojejo v dežju, pač mi lahko zelo rad kolesarimo, dokler se ne prikaže mavrica in kaj je mavrica? Kolesarski statusni simbol.

Našteval sem, kaj vse se dobi in je možno kupiti za kolesarjenje v dežju in verjetno ste nekateri že strigli z uhlji in si šepetali, da pametujem v imenu vaše denarnice. Res je. Spet dodatna oprema, ki stane, vendar ta traja nekoliko dlje, ker se ne uporablja tako pogosto. Tudi gume, če jih hranite pravilno v temnem prostoru, ki nima izrazitih sprememb temperature, bodo trajale več sezon.