Kdo je največji kurilec maščob

Mislimo, da bi moral vsak tekač vsaj enkrat na teden opraviti en »trail« tek. S tem mislimo tek po gričkih, hribih, stezicah in brezpotjih. Tako bi imeli več od treninga. Prvi pozitivni vidik je gotovo razbijanje enoličnosti v teku.



Pri teku v naravi se podlaga ves čas spreminja, pri teku moramo biti pozorni, kam stopimo, kako stopimo in kam gremo, da ne zaidemo. To je recept, da daste glavi počitek. Ko ste v naravi sami s sabo, ko poslušate svoje telo, spremljate dihanje in pazite na vsak korak, takrat se zares odmaknete od vsakdanjega življenja in okolja, ki vas morebiti toliko teži, da morate zaradi tega teči. Narava in gibanje, dva glavna protistresorja, gotovo.

Drugi pozitivni vidik teka po neurejenih poteh je vpliv na telesno sposobnost tekača. Takšni treningi so navadno malce daljši in so že zaradi tega bolj učinkoviti (količina). Zaradi razdalje in nestanovitne podlage je treba teči bolj previdno, to pomeni gotovo delovanje v povsem aerobnem območju. Pri teku ali hoji v strme klance krepimo specifično tekaško moč, po teku čez kamne, korenine, potočke izboljšujemo koordinacijo gibanja, tekaški korak gotovo postane bolj prožen.

Pa še to: v nedavni študiji, ki jo je povzela revija Cool of the Wild je tek po razgibanem terenu najboljši način kurjenja kalorij in maščob. Študija se je osredotočila bolj na dekleta, ki v eni uri trail teka pokurijo 950 kalorij, 200 več kot pri plezanju, 400 več kot pri gorskem kolesarjenju in 500 več kot pri veslanju v kanuju ali kajaku.