Izbira pravega plašča za kolo

Kateri so najpomembnejši deli kolesa? Pravimo, da tisti, ki se stikajo s kolesarji in s cesto. Torej, sedež, balanca, pedala in pnevmatiki. Nekaj resnice je na tem.

Izmed vse kolesarske opreme so se pnevmatike v zadnjem desetletju najbolj spremenile. 

Kar je bilo pred še nekaj leti standardno, je danes skoraj smešno.

Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri plašča?

Najprej na dimenzijo. Vsako kolo ima svojo dimenzijo plašča. Nobeno kolo ne kupimo, da bi ne imel plaščev že na platiščih, obročniki. Torej, ko boste kupovali nove plašče, si samo zapomnite kaj piše na vaših starih. Če so že tako stari ali obrabljeni, da se ne da prebrati potem je najbolje, da greste kar z njim v prodajalno s kolesarsko opremo, tam bodo hitro ugotovili za kakšno dimenzijo gre. Primer dimenzije na plašču: 28x1 3/8x 1 5/8 ali 27.5x2.50 ali 25x622 ali  23/25x700…

Plašč je tehnično dovršen izdelek. Sestavljen je iz ležišča, ohišja in gume

Ležišče je rob plašča in stičišče z obročem. Narejen je tako, da se zatakne ob rob obroča in omogoča, da se plašč, ko je napolnjen pod določenim pritiskom ne stakne, ne sname.

Plašče delimo na tiste, ki so pri ležiščih obdani z jekleno žico, drugi imajo tam kevlarsko sredico. Žičnati plašči so malce težji od tistih obdanih s kevlarjem.

Ohišje plašča je najlonska tkanina material, ki povezuje obe strani ležišča. Gostota tkanja se imenuje TPI (threds per inch). Poleg oznake TPI je vedno številka, ki pove koliko vlaken je na kvadratnem palcu površine. Bolj so vlakna debela, nižji je TPI, bolj so tanka, višji je TPI. Plašči z višjim TPI so tanjši, lažji in imajo manjši kotalni upor, vendar so bolj ranljivi, kot plašči z debelejšim tkanjem.

Največja izbira plaščev je pri gorskih kolesih

Enoplastni plašči se uporabljajo pri kolesih za kros oz XC, cross country, kjer sta teža in kotalni upor zelo pomembna dejavnika. Enoplastni plašči z ojačano bočno steno so primerni za trail in enduro kolesa. Plašči imajo skoraj takšno moč in obstojnost kot tisti z dvojno steno, le da so lažji.

Dvoplastni plašči se večinoma uporabljajo pri kolesih za frirajd in spust. So precej težji od enoplastnih.
Celoten plašč je obdan z gumo, katere naloga je zaščita tkanine, druga njena naloga pa je tekalna površina. Tekalni površini rečemo profil gume, ki je del plašča, ki je edini v kontaktu med kolesom in podlago. Profil je debelejša plast gume, oblikovana v neko strukturo ali čepke,ki jo določi proizvajalec, ki oblikuje plašč za določen namen.

Pri samem profilu igra glavno vlogo kakovost zmesi. Mehkejša zmes pripomore k boljšemu oprijemu s podlago, a je zato večja obraba profila. Zelo mehke zmesi se uporabljajo predvsem pri tekmovalnih plaščih, ki morajo najboljši oprijem zdržati vsaj za dolžino dirke.

Trša zmes je obstojnejša, a ne nudi oprijema kot mehkejša. Zato proizvajalci ponujajo tako imenovane “multicompound” zmesi, ki imajo v sredini čepa tršo, na zunanji strani pa mehkejšo zmes gume. Trša sredica je pomembna za obstojnost čepa, ki sestavlja profil, mehkejša, zunanja zmes pa nudi čim boljši oprijem.

Kakšne kolesarske plašče poznamo?

Delimo jih v tri osnovne tipe: klinčer ali poltubular, tubular in tubeless.
Klinčer ali poltubular, je najbolj razširjen tip plaščev. To so vsi plašči pod katere moramo namestiti tudi primerno zračnico ali kot nekateri pravijo, notranjo gumo. Klinčer ni zrakotesen, zato se vanj vstavi zračnica, ki jo moramo napolniti s primerno količino zraka. Kakšna količina je primerna pa piše na plaščevi bočnici in ne na zračnici. Na zračnici nikoli ne piše s koliko barov zraka jo moramo napihniti, vedno to piše na plašču. Primer: 250-345kPa 35-50psi 2.5-4.5bar, pri nas uporabljamo oznako bar. Seveda, če hočete pravilno napumpati kolo, morate imeti veliko samostoječo tlačilko z manometrom posebej za kolesa .

Tubular, se uporablja tako pri cestnih, dirkalnih kolesih oz. specialkah kot tudi pri gorskih. Tubular  je narejen v enem kosu, kar pomeni, da ima zračnico, vendar je dobesedno všita v notranjosti plašča in se ne vidi.  Zato takemu plašču rečemo tubular, cevast plašč v katerem je zračnica. Tubular se s posebnim lepilom, s posebnim postopkom nalepi na obroč in seveda napihne z zrakom.

Tovrstni sistemi so med gorskimi kolesi  zelo redki, saj ni veliko proizvajalcev obročev, ki bi izdelovali namenske sete, prav tako je zelo malo proizvajalcev tubularjev za gorska kolesa. V specialkarskem svetu pa je tubular osnova za tekmovalce in ne za rekreativce.

Prednost tubularjev je predvsem v boljši zmesi, nižji teži, menjava plašča je lažja, krpanje zračnic pa nemogoče, ker jezračnica zašita v notranjosti plašča. Opomba: nekateri znajo tubular zakrpati, vendar to ni vsakdanja praksa.

Prišel je tubeless. Kar je v avtomobilskem svetu že zdavnaj običajna praksa, se v kolesarskem šele dobro uvaja. Tubeless je sistem brez zračnic. Plašč je enak klinčerju, le da je na robovih bolj ojačan, da se bolj prilega robu obroča, prav tako je tkanje nekoliko drugačno, da se zrak ujame v notranjosti. Nujno morajo biti tudi obroči prilagojeni tubeless sistemu.

Delimo jih na tubeless in pripravljene za tubeless, ready. Pri prvih so robovi obroča izdelani tako, da se plašč popolnoma prilega robu in tesni spoj med gumo in steno obroča.
Tubeless ready obroči so podobni tistim za tubeless, le da je potrebno uporabiti ustrezen tesnilni trak, da zatesni vse luknje na obroču.
Za tesnjenje sistema tubeless je potrebna uporaba tesnilne tekočine oziroma mleka, ki se ulije v notranjost. Ta se razlije po notranjosti plašča in zatesni vse luknjice. Za sistem tubeless se uporabljajo posebni ventilčki, ki imajo na ohišju posebno gumo, ki mora zatesniti še vrzel med obročem in ventilom.

Prednost tubelessa je v tem, da v notranjosti ni zračnice. S tem se kolesar izogne defektu, preluknjani zračnici, kačjemu ugrizu,»snake bitu«, ki so možni, če je zračnica v plašču. Sistem tubeless se lahko vozi tudi na nižjem tlaku kot sistem z zračnicami. Druga prednost je ta, da manjše poškodbe plašča zapolni že tesnilno mleko. Če je luknja večja, potem spet uporabimo zračnico.

Kateri plašč je pravi zame

Izbira je ogromna in vse je odvisno od vašega kolesa. Najpomembnejša je dimenzija oz. velikost plašča. Širina in velikost plaščev pri kolesih se merijo v palcih oz.colih.

Primer: 26 palcev je bila dolgo časa edina velikost plaščev pri gorskih kolesih. Zdaj imamo še dve dodatni dimenziji: 27,5 palca (650b) in 29 palcev. Poznamo še nekaj podvrsti. Fatbike, oziroma tolsta kolesa oziroma bajsiji uporabljajo 26 palčne plašče, vendar je njihova širina ekstremna in zaradi svoje višine je takšna guma primerljiva z 29 palčnim plaščem.

Druga večja novost je standard plus. Gre za 27,5 palčne plašče, katerih širina se giblje med 2,8 in 3 palce.
Pri gorskih kolesih za kros se uporablja plašče širine med 1,9 in 2,25 palca in to ne glede na dimenzijo obroča, ki je lahko 26, 27,5 ali 29 palčni. Pri trail in vsegorskih kolesih je širina plašča med 2,2 in 2,4 palca, največkrat so kolesa v izvedbi 27,5 in 29 palcev. Pri kolesih za enduro in spust pa gre širina plašča do 2,5 palca.
Bajsiji oziroma tolsto kolo, je tisto katerega širina plaščev je med 3,8 in celo 5 palci, največkrat uporabljeni plašči so širine 4,0.
Razred plus pa ima plašče s širino med 2,8 in 3 palce.

Pri cestnih dirkalnih kolesih je vse precej drugače seveda. Vendar je tudi vse pogojeno s kvaliteto zmesi in težo. Kateri plašči so primerni za mojo specialko? V kolesarskih prodajalnah je izbira res velika. Vse je odvisno od vas, dobro si oglejte vso ponudbo, preberite opis in tako boste lažje našli pravo gumo zase.

Izbira določa tudi profil plašča. Spet je pri gorskih kolesih večja izbira. Plašči za kros imajo tekalno površino gosto posejano, kar nudi manjši kotalni upor. Imajo pa bolj grobe čepe ob strani, ki nudijo bočni oprijem in povečajo stabilnost. Pri trail in vsegorskih plaščih je tekalna površina groba, profil je višji, bočni čepki pa so večji in bolj grobi. Tak plašč je počasnejši kot za kros, a nudi boljši oprijem v zahtevnejših razmerah in zavojih. Plašči za spust imajo najrobustnejši  profil in največji razmak med čepki, pa tudi čepki so višji.  

Pri plaščih za spust se uporablja zelo mehka zmes, ki omogoča najboljši oprijem. Pri plaščih za kros se uporablja trša zmes, ki omogoča manjši kotalni upor in poveča hitrost.
Bolj gosto je posejan profil, hitrejši je plašč, bolj na široko je posejan in večji in višji so čepi, boljši je oprijem, saj ti zarijejo v podlago.

Je kotalni upor najpomembnejši

Kotalni upor je sila ki upočasnjuje vrtenje kolesa po podlagi, kar pomeni, da pri plašču z višjim kotalnim uporom porabite več energije, da prekolesarite enako pot. Kotalni upor je odvisen od ohišja plašča, zmesi gume, profila in seveda pritiska v plašču. Največkrat so tisti, ki jih proizvajalec da na novo kolo pravšnji.  Pri cenejših kolesih pa se dogaja, da v tovarni nataknejo zelo poceni, torej slabe plašče.

Najbolje zastopane blagovne znamke plaščev pri nas so: Continental na prvem mestu, Schwalbe, Maxxis, Kenda, Michelin, Specialized, Mitas, Vredestein, Vittoria.