Ne vem, zakaj se tako otepamo priprave zajtrka, ki je po mnogih študijah (in zdravi pameti) najpomembejši dnevni obrok. Z njim vložiš vase energijo, ki jo potrebuješ za normalno funkcioniranje telesa, pa za delo, ki te čaka, četudi je to tipkanje teksta za mizo. Mogoče je vse skupaj preveč enostavno, da bi idejo sprejeli.
Če sem imel kdaj jutranji ritual z zajtrkom, je bila to priprava sport mueslija. Tisti kupljeni, z že vnaprej pomešanimi sestavinami so se mi vedno zdeli dolgočasni, zato sem si že v osnovni šoli kot športnik smučar pripravil vse kar lepo sam. Naribal sel jabolko, prelil ovsene kosmiče z jogurtom, dodal rozine, cimet, orehe in med ter vse skupaj premešal. Glavni problem je bilo počakati, kdaj se bodo kosmiči napili tekočine in tako postali mehkejši.
Zdaj si ga pripravim malo drugače. Jogurt sem izpustil (tako kot marsikateri zajtrk, priznam) in kosmiče skupaj z rozinami prelijem z vodo, še najraje večer pred novim dnevom, da se čez noč vse skupaj prepoji. Jabolko naribam tik pred zdajci, rozine in orehi so ostali, dodam banano, borovnice, na koncu pa začinim kosmiče še s cimetom (zdaj pozimi nas kar pogreje) in pokisam z limoninim sokom, za bolj oster okus in vitamine.
Recepta za muesli niti ne bom napisal. Iz predala potegnemo tisto, kar nam zadiši in to zamešamo med seboj v količinah, kot jih odtehta roka. Možnosti je res veliko, od same izbire kosmičev (ovseni, pirini, rženi) do vrste jabolk (sladki, kisli, moknati, čvrsti, sočni) in dodatkov (sezamova ali lanena semena, orehi, lešniki, rozine, datlji, brusnice)... Naj bo vodilo pri pripravi jutranjega mueslija tisto športno – kakršenkoli že je, da ga le pojemo, preden odbrzimo v nov dan.
Komentarji