Desetletnik, ki je že prerasel svoje okvirje

Zato je ob jubileju oživela ideja o izgradnji druge faze muzeja, ki je bila že prvotno načrtovana. Temu so naklonjeni tudi na ministrstvu za kulturo.



Po petkovem slavnostnem odprtju razstave 10 sidrišč slovenskega alpinizma so v sklopu praznovanja jubileja v Slovenskem planinskem muzeju pripravili še eno prireditev, ki se je je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Vodstvu in ekipi muzeja je izročil pisno zahvalo predsednika republike za opravljeno delo z željo, da bi enako skrbno to pomembno poslanstvo opravljali še naprej.

»Ljubezen Slovencev do gora je iskrena in tradicionalna, nas nekako določa tudi v identitetnem smislu. Nekatere vrednote, ki so značilne za pohodništvo, alpinizem, planinstvo, so tudi značajske vrednote Slovencev - vztrajnost, trmoglavost, želja po osvajanju novega, odprtost duha. Vse to na nek način skozi različne pristope pokažete vsem radovednim ljudem, ki obiščejo ta pomemben muzej,« je poudaril Pahor.

Kot je izpostavil, je muzej v kratkem času uspel najti svoje mesto v slovenski muzealni krajini in skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, tradicije alpinizma in gorništva na Slovenskem pa tudi za vzgojo o varovanju narave. To so izpostavili tudi drugi govorci, ki so o pomenu muzeja spregovorili v petek.

»Dolgo smo čakali ta muzej in po 10 letih delovanja lahko rečem, da je zelo upravičil svoj nastanek, tako v smislu preučevanja naše planinske zgodovine kot hranjenja njenih eksponatov,« je poudaril predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan in dodal, da muzej prispeva tudi k popularizaciji planinstva v širši javnosti ter hkrati vrednot varovanja naravne in kulturne dediščine.



»Edina težava tega muzeja je, da je že nekaj časa premajhen,« je opozoril Rovan in dodal, da je predvsem slovenski alpinizem, glede na to, kar predstavlja v svetu, v muzeju preskromno predstavljen. Prav tako bi morali v muzeju svoj prostor najti tudi slovenski dosežki športnega plezanja. »Na vsak način je muzej premajhen za to, kar imamo za pokazati,« je prepričan.

Zato si želi, da bi si čim prej zastavili izgradnjo druge faze muzeja, kot je bila zamišljena že ob nastajanju Slovenskega planinskega muzeja. Da sta bila že pri snovanju projekta predvidena še drugi in tretji krak, je povedal tudi Silvester Gaberšček z ministrstva za kulturo in spomnil, da so se tedaj glede na razpoložljiva sredstva projekta lotili postopno.

»Sedaj se je pokazalo, da je obstoječi prostor postal pretesen, da imamo veliko gradiva, ki je velikega pomena in katerega mesto je tukaj. To pomeni, da moramo začeti razmišljati, kako bi prišli do potrebnih sredstev in zastavili pogumno delo naprej,« je poudaril Gaberšček.

Kranjskogorski župan Janez Hrovat verjame, da bodo skupaj s politiko, Planinsko zvezo Slovenije in drugimi organizacijami znali muzej nadgraditi.»Za to so potrebni volja, energija in vizija,« je poudaril Hrovat, ki je prepričan, da bo muzej tako uspešen še nadaljnjih ne le 10, ampak 100 let.



Gaberšček je odgovoril tudi na željo muzealcev, da bi Slovenski planinski muzej, ki sedaj deluje v okviru Gornjesavskega muzeja Jesenice, postal samostojni nacionalni muzej. Kot je pojasnil, muzej vsekakor igra vlogo nacionalnega pomena, tako po vsebini kot po načinu, kako jo podaja.

»Z vzpostavitvijo tega muzeja smo dejansko zapolnili praznino, ki je zevala v celotni predstavitvi naše nacionalne zgodovine in kulture,« je poudaril. Že glede na dejstvo, da nosi ime Slovenski planinski muzej, Gaberšček meni, da bo prej ali slej postal samostojna enota s težo, ki jo imajo drugi nacionalni muzeji.