Danes ne morem, imam trening

Postaja vaše življenje vedno bolj monotono in počnete vedno manj različnih stvari? Misli in energijo večino časa usmerjate k samo enemu cilju – treningu? Morda pa je čas, da se zamislite, ali niste morda s športom zasvojeni.

Debelost je kot pobegla lokomotiva

Telesna aktivnost spada med vedenja, ki jih tako strokovnjaki kot družba spodbujamo in označujemo kot zaželena za zdravje. A šport ima lahko tudi zelo škodljive učinke. Kot smo videli v prejšnji številki, ima močan potencial za razvoj odvisnosti z vsemi simptomi in znaki. Težava še zdaleč ni redkost.

Pogostejša je pri vztrajnostnih športih in tekmovalnem športu. Ocenjujejo, da je med odvisniki od 3 do 8 odstotkov obiskovalcev fitnes centrov, okoli 7 odstotkov študentov športnih fakultet, okoli 25 odstotkov rekreativnih tekačev, 50 odstotkov maratoncev in 52 odstotkov triatloncev.

Po drugi strani je manj kot 5 odstotkov odraslih aktivnih vsaj 30 minut na dan, kot je priporočena minimalna telesna aktivnost. Glede na to se pravzaprav moramo vprašati, kje se sploh skrivajo ljudje, ki se s športom ukvarjajo zdravo. Dejstvo je, da neaktivnost za zdravje ni dobra. Po drugi strani lahko ukvarjanje s športom hitro preseže zdrave okvire zaradi naših osebnostnih značilnosti in učinkov telesne vadbe na naše telo, ki ima pomembne podobnosti z učinkom drog.

Prepoznati odvisnost pogosto ni enostavno. Poglejmo, kdo je bolj ogrožen za nastanek odvisnosti od športa, kakšne so težave, ko človek odvisnost že razvije, in kakšen je recept za zdravo vadbo.

Osebnostne značilnosti imajo pomembno vlogo

Naša dovzetnost za razvoj odvisnosti je zelo individualna. Na eni strani so genetski dejavniki, na drugi pridobljeni z izkušnjami. Večjo možnost za odvisnost od športa imajo tako ljudje s slabo samopodobo; osebe z dismorfizmom, ki so zmotno prepričane, da je njihovo telo ali del telesa neprivlačen; osebe z motnjo hranjenja; čezmerno težki ali debeli, ki si prizadevajo težo zmanjšati; otroci in mladostniki z učnimi težavami; vsi, ki se od otroštva aktivno ukvarjajo s tekmovalnim športom; osebe, ki so doživele hudo travmo; po prekinitvi dolgotrajnih zvez, na primer po ločitvi; in vsi, ki imajo ali so imeli razvito katero drugo obliko odvisnosti.

Naša koža bolj trpi, kot si mislimo

Kako prepoznati odvisnost?

Številni simptomi in znaki lahko nakazujejo, da trpimo za odvisnostjo od športa. A številni lahko nastanejo tudi zaradi drugih razlogov, zato moramo biti pri sklepanju previdni. V grobem lahko ločimo psihološke in telesne simptome.

Psihološki simptomi:

Obsedenost z vadbo, ki se kaže v veliki pogostosti vadbe v različnih oblikah.
Občutki osamljenosti in izolacije.
Nestabilno razpoloženje; predvsem razdražljivost in celo agresija, če ne moremo vaditi iz kateregakoli razloga.
Prednost vadbe pred drugimi pomembnimi dejavnostmi, kot je na primer družina ali služba.
Občutek krivde, sramu ali tesnobe v primeru nedoseganja zastavljenih ciljev ali tudi urnika vadbe.
Razvoj duševnih bolezni, kot so depresija, motnje hranjenja, obsesivno- kompulzivna motnja in druge.

Telesni simptomi:

Izguba telesne mase ali pridobitev mišične mase sta lahko posledici zdrave vadbe, če pa nastanejo spremembe prehitro, lahko to nakazuje na odvisnost ali tudi uporabo škodljivih substanc, ki je pri odvisnikih pogosta.
Pogoste poškodbe in kronična utrujenost so lahko znak za pretirano ali napačno telesno vadbo.
Pretreniranost se kaže z izgubo telesne mase, nespečnostjo, zmanjšanim tekom, povečano možnostjo za infekcije, zmanjšano zmogljivostjo, slabšo koordinacijo in povišanim srčnim utripom.

Kronična bolečina ali z makadama na avtocesto

Kratkoročno ima odvisnost od športa relativno malo resnih posledic in ugoden učinek vadbe na telesno pripravljenost in videz posameznika je lahko zavajajoč. Dolgoročno pa je to popolnoma druga zgodba! Ponavljajoče se poškodbe zdravje poškodujejo ali pripeljejo celo do prezgodnje smrti. Dolgoletna pretirana vadba lahko povzroča tudi osteoporozo zaradi izčrpanja avtonomnega živčnega sistema. Posledice so izražene tudi na medosebnih odnosih, na profesionalnem, finančnem in psihološkem področju. Duševne motnje, kot so motnje hranjenja, so za zdravljenje izredno zahtevne in skupaj s samomori, povezanimi z depresijo, ki je prav tako zvesta spremljevalka odvisnikov, spadajo med najpomembnejše vzroke smrti zaradi duševnih težav.

Pri zdravljenju so pomembna stroga pravila, ne abstinenca

Običajno je prvi in najpomembnejši ukrep zdravljenja odvisnosti abstinenca. Pri telesni aktivnosti to ni le težko izvedljivo – ampak tudi nezdravo. Smiselno je postaviti meje glede pogostosti in intenzivnosti vadbe. Ob tem je zelo pomembno vzpostaviti zdrave vzorce hranjenja in izbiro zdravih živil. Smiselno je razmisliti o opustitvi prehranskih dodatkov ali drugih substanc s škodljivim delovanjem na telo. Če se razvijejo hujše telesne ali duševne težave, pa je vsekakor smiselna ustrezna pomoč strokovnjaka, saj se posameznik iz primeža odvisnosti težko izvije brez pomoči.

Ves čas sem utrujen, zmatran, nekaj je narobe z mano

Zlata sredina

Kako nezdrav je lahko tekmovalni šport, nam lepo kažejo primeri intervjujev olimpijcev. Kar težko je verjeti, da bi večina vprašanih podpisala pogodbo, s katero lastno življenje menjajo za olimpijsko kolajno. To pove vse o enoumju in obsedenosti našega časa. Družbene vrednote pač naredijo svoje.

Včasih šampionom zavidamo slavo in bogastvo, a se premalo zavedamo, da so pravzaprav mnogi, če ne večina, svoje življenje žrtvovali odvisnosti, ki vodi v osamljenost, motnje razpoloženja in telesne bolezni.

Seznam nesrečnikov je neskončen. Včasih biti prvi vseeno ne pomeni zmage. Morda pa je resnična zmaga za marsikoga takrat, ko postane sposoben reči: »Trening? Danes bo počakal, imam pomembnejše stvari ...«