Cepljenje naše vsakdanje

S cepljenjem proti covidu-19 želita zdravstvo in epidemiološka stroka doseči tri cilje: zmanjšati umrljivost zaradi covida-19, zmanjšati število hospitalizacij in zaščititi prebivalce, ki so najbolj izpostavljeni okužbam. Naloga ni lahka. 

Dejstvo ostaja: samo z zaščitnimi ukrepi ni možno dovolj učinkovito preprečevati novih okužb z virusom SARS-COV-2, zato pristojni pričakujejo, da bodo to dosegli z ustrezno precepljenostjo prebivalcev z varnimi in učinkovitimi cepivi.
Številni državljani pa so prav zaradi cepljenja vse bolj v dilemi. So cepiva varna, brezplačna, ali res pomagajo …?

Cepljenje proti covidu-19 poteka zgolj s cepivi, ki so pridobila dovoljenje za promet v EU pri Evropski agenciji za zdravila (EMA). Pristojni napovedujejo, da bodo odmerki cepiv še naprej prihajali postopoma, predvidoma vsak teden, in pričakujejo, da bo zadostna količina cepiv za doseganje precepljenosti dobavljena v prvi polovici tega leta. Zdravstvene institucije pravijo, da je za varen zagon gospodarstva in nemoteno delovanje vrtcev, šol, kulturnih ustanov in drugih delov družbe treba doseči 60-odstotno precepljenost prebivalcev Evropske unije.
 

Kako cepivo deluje 

Eden od osrednjih pomislekov je, kako cepivo sploh deluje. Na NIJZ pojasnjujejo: »Cepivo ne vsebuje virusa samega in ne more povzročiti covida-19. Deluje pa tako, da telo pripravi na obrambo pred covidom-19. Vsebuje molekulo, imenovano mRNK, ki vsebuje navodila za izdelavo virusnega proteina bodice. To je protein na površini virusa SARS-CoV-2, ki ga virus potrebuje za vstop v gostiteljevo celico.«

Bolj kot strokovne razlage pa številne zanima nacionalna strategija cepljenja. Ta je bila kar nekajkrat spreminjana oz. popravljana. Tako je ob zaključku naše redakcije veljalo, da so na prvem mestu med prednostnimi skupinami še vedno zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih.

Nato sledijo starejši od 70 let, posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, diplomati in drugi uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve ter drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU, pa tuji diplomatski predstavniki Slovenije in pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo na mirovne misije v tujino. Po novem so v to skupino uvrščeni tudi udeleženci olimpijskih iger letos na Japonskem, ki so bili v besedilu strategije iz 1. marca uvrščeni v zadnjo prednostno skupino.
Ko bodo cepili drugo skupino, bodo na vrsto prišle osebe, stare 60 let in več, kronični bolniki, stari od 18 do 64 let, ki sicer ne spadajo v skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov.

S katerimi cepivi cepijo v EU

Iz Evropske komisije pa sporočajo in poudarjajo, da je Komisija doslej zagotovila do 2,6 milijarde odmerkov cepiv proti covidu-19, medtem ko pogajanja za dodatne odmerke cepiva še potekajo. Dobave cepiva v države EU se stalno povečujejo in cepljenje hitro napreduje.
Komisija sodeluje s farmacevtskimi podjetji, da bi zagotovila povečanje zmogljivosti proizvodnje cepiv. Hkrati se pripravlja na nove različice virusa, in sicer z obsežnim razvojem in proizvodnjo cepiv, učinkovitih proti tem različicam. Zato je vzpostavila Inkubator HERA.

Evropska unija si prizadeva, da bi ljudem povsod po svetu zagotovila varna cepiva. Komisija in države članice EU so se zavezale, da bodo instrumentu COVAX, tj. globalni pobudi za zagotovitev pravičnega dostopa do cepiv proti covidu-19, namenile več kot 2,2 milijarde evrov. Podpirajo tudi kampanje cepljenja v partnerskih državah.
Komisija je do zdaj izdala štiri pogojna dovoljenja za promet s cepivom, in sicer za cepiva družb BioNTech in Pfizer, Moderna, AstraZeneca in Janssen Pharmaceutica NV, potem ko je EMA pozitivno ocenila njihovo varnost in učinkovitost. Številna druga cepiva so na različnih stopnjah ocenjevanja pri Evropski agenciji za zdravila.

Različne tehnologije cepiv proti covidu-19

Kako delujejo cepiva proti covidu-19 in kako so izdelana, nam je razložil prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Pojasnil je, da poznamo tri glavne tipe cepiv proti covidu-19: cepiva mRNA ter vektorska in
proteinska cepiva.

Pri cepivih mRNK je genska informacija za površinski virusni protein vstavljena v maščobni nanodelec. Po vstopu v človeško celico potuje mRNK na ribosome v citoplazmi, kjer poteče sinteza virusnega S-proteina, ta zapusti celico in imunski sistem ga prepozna kot tujo beljakovino, zato začne proti temu proteinu izdelovati specifična obrambna protitelesa.

Pri vektorskih cepivih je DNK, ki kodira virusni površinski S-protein, vnesena v adenovirusni vektor (pri cepivih Johnson & Johnson in Sputnik je adenovirus človeškega izvora, pri cepivu AstraZenece je vektor šimpanzji adenovirus). Vsi adenovirusi so tako spremenjeni, da se ne morejo podvojevati. Ko pride cepivo v obliki adenovirusnega vektorja z DNK v celico, ta DNK potuje v jedro, vendar ne v človeški genom, ampak le plava v jedru in iz nje nastane mRNK, ki potuje iz jedra celice na ribosome.
Potem je pot enaka kot pri cepivih mRNK.

Proteinska cepiva, izdelana z biotehnologijo

Gen v obliki DNK, ki kodira virusni površinski protein, vstavijo v gostiteljsko celico (kvasovke, sesalske celice ali bakterije) in te celice začnejo izdelovati rekombinanten površinski virusni S-protein. Tega očistijo, dodajo pomožne snovi in to je cepivo. Vbrizgano v človeški organizem je takoj spoznano kot tuja beljakovina, proti kateri začne naš imunski sistem izdelovati zaščitna protitelesa.
 

Cepiva v razvoju, ki naj bi bila odobrena za cepljenje v EU: 

 

1. Valneva

Registrirano EMA: NE
Uporabljena tehnologija: klasična (inaktiviran virus)
Deklarirana učinkovitost: ni podatkov
Trajanje zaščite: ni podatkov
Število potrebnih odmerkov in razmik med njimi: 2 odmerka, 30 dni
 

2. Sanofi-GSK

Registrirano EMA: NE
Uporabljena tehnologija: rekombinantno proteinsko cepivo
Deklarirana učinkovitost: ni še
določena, začetek faze III
Trajanje zaščite: ni podatkov
Število potrebnih odmerkov in razmik med njimi: ni podatkov
 

3. CureVac

Registrirano EMA: NE (pričakuje se maja)
Uporabljena tehnologija: mRNK
Deklarirana učinkovitost: ni še
podatkov, pričakovana: vsaj 90 %
Trajanje zaščite: ni podatkov
Število potrebnih odmerkov in razmik med njimi: 2 odmerka, 29 dni razmika
 

4. Novavax

Registrirano EMA: NE
Uporabljena tehnologija: rekombinantno proteinsko cepivo
Deklarirana učinkovitost: 89 %
Trajanje zaščite: vsaj 6 mesecev (predvidevano)
Število potrebnih odmerkov in razmik med njimi: 2 odmerka, 30 dni razmika