Bravo je bil helikopter za vse

Čeprav je bil tehnični del prevoza »upokojenega« policijskega helikopterja, AB 212 S5-HPB brezhiben, tega ni moč reči za čustveni del, ki se je dotaknil ljudi. Tistih, ki so bili 42 let povezani s tem plovilom, izdelanim v Italiji, uvoženim še za časa Jugoslavije. Takrat je imel oznako YU-HCJ.

Da to (z)drži, je tik preden je voznik vlačilca odpeljal, 2.7 ton težak helikopter v pivški Park vojaške zgodovine, dokazal pomočnik vodje LPE, Robert Kralj. Tapnil je zunanjost plovila, češ, dobro se drži in se umaknil. Kasneje je Tržičan odletel s piloti v Završnico, na usposabljanje gorskih reševalcev – letalcev. A delovnika še ni bilo konec.

Pred televizijsko kamero je o helikopterju povedal nekaj dejstev Matjaž Jurjevec, vodja Letalsko tehničnega oddelka. Značilno poln optimizma in širokega nasmeha je bil na Brniku Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine, ki postaja vse bolj obiskovan muzej s številnimi razstavnimi eksponati. Slovenska policija je lani odobrila, da so v Pivko pripeljali odsluženi policijski čoln, zdaj pa še helikopter.

»Je letnik 1980, z njim so piloti naleteli, do letošnjega leta 9993 ur. Nanj me veže neprešteto zgodb. V hangerju sva se srečevala vse od 1985, ko sem prišel v to enoto. Težko bi povedal, koliko življenj so piloti, zdravniki, posredno mehaniki in vso podporno osebje, rešili v teh 42 letih. Zanesljivo zelo veliko. V gorah, z medbolnišničnimi prevozi, prevozi dojenčkov v inkubatorjih in drugimi, nujnimi posredovanji,« pove Tržičan, Robert Kralj. Pot ga je kot gorskega reševalca – letalca iz tržiškega Zdravstvenega doma pripeljala v brniško LPE.

S tem helikopterjem sta pilota, Jože Brodar in Rajko Špitaler in tehnikom Martinom Reboljem omogočila ekipi, da je 12. junija 1991 lahko na vrhu zasneženega Triglava razvila novo slovensko zastavo. FOTO: Mirko Kunšič

S tem helikopterjem sta pilota, Jože Brodar in Rajko Špitaler in tehnikom Martinom Reboljem omogočila ekipi, da je 12. junija 1991 lahko na vrhu zasneženega Triglava razvila novo slovensko zastavo, takrat še brez grba. Imel sem izjemno srečo, da sem bil lahko takrat zraven, kot novinar in tudi fotoreporter.

Med vojno za Slovenijo so helikopter umaknili na varno lokacijo v Gotenico. V vseh teh letih so piloti z Bravom, kot so mu pravili, pomagali tudi pri prenosih tovorov za gradnjo planinskih koč, oddajnikov in tovornih žičnic.

Zagotovo ima vsak v tem kolektivu kakšno še neobjavljeno zgodbo. Kje vse so leteli in kaj vse so morali narediti. Z grebena Košute so zvozili v dolino od strel pobit trop ovc. V mreži so odpeljali z Vrtaške planine bika, ki ga je pičila kača. S piloti in tehnikom ter reševalci letalci so bili uspešni pri evakuacijah domačinov v BIH, ki so jih plazovi odrezali od sveta.

Čeprav je bil tehnični del prevoza »upokojenega« policijskega helikopterja, AB 212 S5-HPB brezhiben, tega ni moč reči za čustveni del, ki se je dotaknil ljudi. FOTO: Mirko Kunšič

Na enoto je ponosen tudi sedanji vodja Dejan Kink. Skupaj so poskrbeli in odstranili 300 kilogramov težak motor, umaknili elise in vse, kar bi bilo moteče za varen prevoz do Pivke. Tehniki so pospremili konvoj in v Parku poskrbeli, da je Bravo kar takoj dobil nazaj krake.

Če bi imeli v LPE kakšnega poznavalca glasbe, bi le ta zagotovo poseben, prepoznavni zvok Brava, Agusta Bell AB 212 že zdavnaj umestil v kakšno odmevno skladbo.

Ni še prepozno.....