Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Polet

Astma lahko poškoduje rekreativčeva pljuča

Dejstvo: astma je najbolj pogosta kronična bolezen športnikov, tudi ljubiteljskih. Proti njej se borimo z gibanjem.
Astma lahko vpliva lahko na sposobnost vadbe in športa, kar lahko posledično privede do bolezni, kot so diabetes, debelost in visok krvni tlak. FOTO: Shutterstock
Astma lahko vpliva lahko na sposobnost vadbe in športa, kar lahko posledično privede do bolezni, kot so diabetes, debelost in visok krvni tlak. FOTO: Shutterstock
21. 7. 2021 | 08:52
9:54
Kakšni so dolgoročni učinki astme? Ali se astma s staranjem poslabša? Ali se astma lahko pozdravi? Kaj se zgodi, če astme ne zdravimo? Kako preprečiti škodo? Kako lahko preprečite trajno poškodbo pljuč zaradi astme?

Veliko vprašanj, zlasti pri tistih ljubiteljskih športnikih, ki imajo težave z astmo. Ker so planet zajeli povsem drugi zdravstveni strahovi, je zdaj govora o astmi manj - bolezni pa je še vedno precej. Tudi med ljubiteljskimi športniki. In tako, kot se lahko proti virusom najbolje zavarujemo z zdravim, športnim načinom življenja, je tudi pri astmi.
image_alt
Priprava na vzpon na Veliki Klek - Gossglockner

Astma je povsod


Astma lahko vpliva lahko na sposobnost vadbe in športa, kar lahko posledično privede do bolezni, kot so diabetes, debelost in visok krvni tlak.
Zdravljenje lahko pomembno zmanjša intenzivnost in pogostost napadov astme, tako da večina ljudi živi normalno in polno življenje, vključno z vrhunskimi športniki, ki se intenzivno gibajo.

Ste vedeli, da ima astmo David Beckham, eden boljših nogometašev vseh časov? In Paula Radcliffe, po mnenju mnogih najboljša maratonka doslej? Torej; dva izmed največjih, oba z astmo. Torej športnika, ki se nista ukvarjala s športi, ki naj bi bili najbolj zdravi za astmo, z jogo, pilatesom, lokostrelstvom, kolesarstvom, golfom in bovlingom.
 

Koliko je astme med rekreativci?


Ne bi želeli ugibati, naj povemo, da se je v neki raziskavi pokazalo, da naj bi - po samoprijavitvi športnikov za astmo bolehalo skupno 12 odstotkov športnikov, med kolesarji je bila številka 14 odstotkov, med smučarji 12 odstotkov, med tekači in plavalci po 11 odstotkov, med športniki v drugih športih pa 13 odstotkov.

Nedavna študija Univerze v Zahodni Avstraliji je pokazala, da osem odstotkov športnikov olimpijcev živi z astmo, kar je enak odstotek kot v ZDA. Pravzaprav je astma najpogostejša kronična bolezen med olimpijskimi športniki, ki prizadene enega od dvanajstih tekmovalcev. V vzdržljivostnih športih je ta številka lahko celo veliko višja. Astma je tako najbolj pogosta kronična bolezen športnikov. In verjamemo, da tudi rekreativcev.

image_alt
Pohodniški čevlji: V naravo in hribe zaščiteni do gležnja

Astma UK: aktivnost je za astmo dobra


V Združenem kraljestvu so povsem jasni: športna aktivnost je za to bolezen dobra. Morda vas skrbi, da zadihanost pomeni, da je na poti napad astme, ali pa se počutite razočarani, ker astma preprečuje, da bi se dobro preznojili?

Zato je dobro vedeti, da lahko zvišanje srčnega utripa dejansko izboljša simptome astme.

-Dvig srčnega utripa povečuje moč pljuč, povečuje vzdržljivost in zmanjšuje zasoplost
-Podpira vaš imunski sistem in pomaga pri prehladu in virusih, kar je glavni povod težav za več kot 80-odstotkov ljudi z astmo
-Aktivnost vam pomaga, da ostanete zdravi, s tem pa zmanjšate tveganje za napad astme
-V možganih sprošča kemikalije, da se dobro počutimo - študije kažejo, da če ste pod stresom ali depresijo, obstaja večje tveganje za simptome astme.

Iz vsega naštetega se lahko rekreativci brez težav izvijemo iz miselnih zank in morebitnih strahov, predvsem je najpomembnejše vedeti, da bolj, ko skrbimo za zdravje, manj bomo podvržen boleznim!
image_alt
Priprava na vzpon preko Severne triglavske Stene

Ali lahko astma poškoduje pljuča?


Naš zapis smo povzeli tudi po Medicine.net, pod zapisom je ime dr. Charles Patrick Davis, dr. med., šestinsedemdesetletni vrhunski ameriški zdravnik z izjemnimi izkušnjami. Zakaj to poudarjamo? Zato, ker ljubiteljski športniki z astmo vedo, kako pomembno je, da je zdravnik, ki skrbi za njihovo astmo, dobro ve, kaj je šport - to pa pride zgolj z izkušnjami.

No, naj vseeno zapišemo, da na poletovi spletni strani velja isto, kot na sloviti strani Medicine.net. MedicineNet ne ponuja zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja; in isto velja za polet.si. Pišemo o boleznih, informativno, kot laiki, za kakršnokoli zdravniško mnenje pa nismo pravi naslov - to je domena zdravnikov.

Pa nazaj k astmi. Če bolezen ni dobro nadzorovana, lahko astma povzroči nepopravljivo škodo na pljučih. Povzroči vnetje notranje obloge dihalnih cevi in ​​zategne gladke mišice, ki obdajajo dihalne poti, to pa povzroči zoženje dihalnih poti in zmanjšan dotok zraka v pljuča.

Vztrajno vnetje bronhialnega prehoda lahko poškoduje sluznico v dihalnih poteh in uniči sposobnost filtriranja onesnaževalcev zraka, ki tako lahko prizadenejo pljuča. Spazmi, krči bronhialnih mišic (bronhospazmi: spastično zoženje svetline bronhusov zaradi kontrakcije gladkega mišičja, ki jo povzročajo kemični mediatorji, sproščeni pri preobčutljivostnih reakcijah) lahko zožijo dihalne poti in postopoma ogrozijo delovanje pljuč.
Pogovorite se s svojim zdravnikom, kaj morate storiti, da si zagotovite zgodnje in agresivno zdravljenje. FOTO: Shutterstock
Pogovorite se s svojim zdravnikom, kaj morate storiti, da si zagotovite zgodnje in agresivno zdravljenje. FOTO: Shutterstock

Kaj je astma?


Astma je stanje, pri katerem dihala (sapnik in bronhialne cevi) pretirano reagirajo na običajne stvari v okolju, ki smo jim izpostavljeni vsak dan.
Akutni napad astme povzroči reakcije v dihalnih poteh pljuč in ovira prosti pretok zraka:
- Sluzna membrana se vname, nabrekne in ustvari prekomerno sluz, ki je gosta in jo je težko izločiti.
- Gladke mišice okoli dihalnih poti se zategnejo, kar povzroči krče, bronhospazme, ki stisnejo dihalne poti.

Simptomi astme vključujejo:

-Težave z dihanjem in težko dihanje
- Kašljanje, zlasti ponoči
-Težave s spanjem zaradi težav z dihanjem
- Piskanje, med dihanjem nastaja žvižganje
- Bolečina, pritisk in/ali stiskanje okoli prsnega koša
 

Kakšni so dolgoročni učinki astme?


Dolgoročno lahko kronično vnetje in bronhospazem zaradi astme povzročijo strukturne spremembe v dihalnih poteh (preoblikovanje dihalnih poti), zaradi česar se te poti trajno zožijo. Cevi dihalnih poti postanejo zabrazgotinjene in odebeljene, bronhialne mišice pa se povečajo, to pa vodi do zmanjšane pljučne funkcije in težav z dihanjem.

Astma poveča tveganje za bronhialne okužbe. Astma lahko vpliva tudi na kakovost spanja in povzroči pomanjkanje spanja. Vpliva lahko na sposobnost vadbe in športa, kar lahko posledično privede do bolezni, kot so diabetes, debelost in visok krvni tlak. Huda astma poveča tveganje za odpoved dihal. Čeprav je redek, lahko akutni napad astme zmanjša oskrbo telesa s kisikom, povzroči šibkost in utrujenost ter včasih celo privede do smrti.
Ali se astma s staranjem poslabša?

S starostjo pljuča postanejo manj elastična, stene prsnega koša bolj toge in dihalne mišice manj učinkovite, kar lahko poslabša simptome astme. Starejši se zaradi fizioloških sprememb, ki prihajajo s starostjo, morda ne odzivajo več tako dobro na inhalacijske kortikosteroide, ki se uporabljajo za zdravljenje astme. Starejši imajo pogosto druge sočasne bolezni, ki lahko otežijo diagnozo in zdravljenje astme. Tveganje za obolevnost in smrtnost se s starostjo običajno povečuje.
Pogosto se bolniki z astmo navadijo na blage težave z dihanjem in odvečno sluz, zdravijo le akutne epizode in v nasprotnem primeru stanje ignorirajo. FOTO: Shutterstock
Pogosto se bolniki z astmo navadijo na blage težave z dihanjem in odvečno sluz, zdravijo le akutne epizode in v nasprotnem primeru stanje ignorirajo. FOTO: Shutterstock

Ali se astma lahko pozdravi?


Astma je kronična in neozdravljiva, vendar jo je mogoče dobro nadzorovati z zdravili in spremembami življenjskega sloga, da se izognemo sprožilcem astme. Z ustreznim zdravljenjem je mogoče zmanjšati vnetje, lajšati bronhospazme in preprečiti trajne poškodbe dihalnih poti in pljuč.

Zdravljenje lahko pomembno zmanjša intenzivnost in pogostost napadov astme, tako da večina ljudi živi normalno in polno življenje, vključno z vrhunskimi športniki, ki se intenzivno gibajo.
Kaj se zgodi, če astme ne zdravimo?
Nezdravljena astma se lahko postopoma poslabša, povzroči dolgotrajne zaplete in povzroči dihalnemu sistemu, čemur bi se bilo sicer mogoče izogniti. Zdi se, da se nekatere vrste otroške astme izboljšajo same. Približno 50- odstotkov otrok se z odraščanjem reši astme, vendar je nemogoče napovedati, kdo jo lahko preraste in kdo ne, zato je najbolje, da astmo zdravimo že ob prvih znakih!

Pogosto se bolniki z astmo navadijo na blage težave z dihanjem in odvečno sluz, zdravijo le akutne epizode in v nasprotnem primeru stanje ignorirajo. Vztrajna astma se lahko sčasoma poslabša, če je ne zdravimo pravilno z vzdrževalnimi zdravili, in vpliva na splošno zdravje in kakovost življenja.

Astma je kronična bolezen, ki se v akutnih epizodah vname s sprožilci in ostane mirujoča v drugih obdobjih. Odsotnost očitnih simptomov še ne pomeni, da je bolezen izginila, vnetje pa lahko traja in povzroči trajno škodo, ki je ne čutimo takoj. Zgodnje in agresivno zdravljenje je lahko najboljša rešitev za preprečitev nepopravljive poškodbe pljuč.

Pogovorite se s svojim zdravnikom, kaj morate storiti, da si zagotovite zgodnje in agresivno zdravljenje.
Kako lahko preprečite trajno poškodbo pljuč zaradi astme?
Napadov astme ni mogoče popolnoma preprečiti, lahko pa pljuča zaščitite pred poškodbami tako, da dobro nadzirate bolezen.
image_alt
Dva tipa sreče, tudi za športnike

Nekaj korakov za obvladovanje astme in preprečevanje poškodb pljuč:


- Poskusite prepoznati in se izogniti svojim sprožilcem napadov astme.
- Izogibajte se vsem vrstam kajenja (na primer cigaret, cigaret in vapinga, elektronskih cigaret) in se izogibajte zakajenih prostorov.
- Cepite se proti gripi in pljučnici in se zaščitite pred okužbami.
- Bodite aktivni in telovadite.
- Skrbno sledite načrtu zdravljenja. Ne izpuščajte zdravil, ker nimate simptomov.
- Nikoli ne prenehajte ali spreminjajte zdravil, ne da bi se posvetovali s svojim zdravnikom.
- Naučite se prepoznati zgodnje simptome napada in takoj zdraviti.
- Naj vam zdravnik redno pregleduje pljuča in naučite se spremljati delovanje pljuč z domačim merilnikom pretoka zraka.
-Če stanja ne morete nadzorovati, takoj poiščite zdravniško pomoč.
 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine