Znanstvena revija Geologija praznuje 70 let izhajanja

Revija Geologija je bila ustanovljena leta 1953 kot slovenska znanstvena revija za to področje. Čas njene ustanovitve sega v obdobje po drugi svetovni vojni, ko so bile potrebe po mineralnih surovinah precejšnje, saj si je tedanji političnih vrh postavil cilj, da bi bila država surovinsko samozadostna. Zato je imela takratna generacija geologov veliko in pomembno nalogo: zagotoviti čim več mineralnih surovin, za kar je bilo potrebno dobro poznavanje geološke zgradbe države.

Z uspešnimi geološkimi raziskavami so geologi odkrili velike količine rude v naših najpomembnejših rudnikih kovin v Idriji in Mežici. To je omogočilo, da so proizvajali veliko dragocenih kovin, razcvet so doživljali tudi premogovniki. Ogromne količine nekovinskih mineralnih surovin so potrebovali za povojno obnovo in izgradnjo pomembne infrastrukture, kar je zahtevalo veliko geoloških raziskav in hkrati precejšnje napore takratne skromne generacije geologov.

Čeprav to obdobje ni bilo zelo naklonjeno poglobljenemu znanstvenemu delu in publiciranju, vsaj ne na področju geologije, se je vodstvo takratnega Geološkega zavoda Ljubljana, predhodnika današnjega Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS), skupaj s stanovskimi kolegi, združenimi v Slovenskem geološkem društvu, odločilo, da je treba ustanoviti slovensko znanstveno revijo za to področje. Že takrat so se zavedali velikega pomena znanstvenega publiciranja in z ustanovitvijo Geologije omogočili objavljanje znanstvenih dognanj s področja geoznanosti v domači reviji.

Objavljanje je ključno

Znanost je ena temeljnih človekovih dejavnosti. Od nje je odvisen razvoj družbe, saj ga poganjajo prav znanstvena dognanja. Rezultate znanstvenega dela pa je treba predstavljati znanstveni in tudi širši javnosti. Zato je objavljanje v znanosti izjemno pomembno. To je kratko in jedrnato v eno misel strnil ameriški založnik in urednik več znanstvenih revij Gerard Piel, ki je leta 1986 v uvodniku revije Science zapisal: »Neobjavljena znanost je mrtva znanost.« Znanstveniki se zavedamo, da je vsakršno znanstveno dognanje, naj bo še tako izvirno, nepopolno in nedokončano, dokler rezultati našega dela niso objavljeni.«

Antroposfera je človekovo maslo

Človeštvo se med seboj sporazumeva od nekdaj, znanstveno komuniciranje pa je razmeroma mlado. Prve znanstvene revije so nastale konec 17. stoletja, v 19. stoletju je začelo njihovo število hitro naraščati, načela znanstvenega publiciranja pa so se začela razvijati v začetku 20. stoletja. Filozofija sodobne znanosti temelji na dejstvu, da morajo biti izsledki znanstvenih raziskav objavljeni. To pomeni, da morajo biti dokumentirani, interpretirani in dosegljivi mednarodni znanstveni javnosti. Tako jih je mogoče prepoznati, preveriti, jih vključiti v obstoječe znanstveno vedenje ter uporabiti za nadaljnje raziskave. Z objavo raziskovalnemu okolju omogočimo, da presodi njihovo znanstveno vrednost.

V vseh 70 letih izhajanja (1953–2022) je bilo v reviji Geologija objavljenih 1157 člankov in dve monografiji, pri tem je sodelovalo 1835 avtorjev. V naši reviji so bile objavljene vsebine, ki so pomembne za razvoj geoznanosti. V prvih desetletjih so avtorji pisali predvsem o novih spoznanjih v zvezi z geološko zgradbo Slovenije in rudnih nahajališčih. Dognanja o nastanku, razvoju in geoloških razmerah v naših najpomembnejših rudiščih so bila v Geologiji objavljena v številnih člankih in so bila temelj za ugotavljanje novih zalog rude ter uspešno izkoriščanje rude v teh rudiščih.

V monografiji Nastanek rudišč v SR Sloveniji, ki so jo leta 1980 napisali Matija Drovenik, Mario Pleničar in Franc Drovenik, so zbrani podatki o naših rudiščih, zato je temelj za vsa naslednja dela na tem področju. Drugo monografijo, Mikrofacies mezozojskih karbonatnih kamnin Slovenije, je leta 2011 napisal Bojan Ogorelec. Ker karbonatne kamnine mezozojske starosti v Sloveniji zavzemajo okoli 40 odstotkov ozemlja in je njihova celotna skladovnica debela več kot 5000 metrov, je natančen pregled njihovega razvoja in njihovih značilnosti zelo pomembna tema, to delo pa je tudi odličen pripomoček pri študiju. Med najpogosteje citiranimi deli so članki o geotektonski zgradbi Slovenije avtorja Ladislava Placerja. Vsebine člankov v Geologiji sicer pokrivajo vsa področja geoznanosti.

Visoki jubilej revije so praznovali na Evropsko noč raziskovalk in raziskovalcev v Cankarjevem domu v Ljubljani. FOTO: Miha Hvale  

V Geologiji so bila objavljena pomembna dognanja, pridobljena v okviru diplomskih, magistrskih in doktorskih raziskav. Verjetno je veliko slovenskih geologov svoj prvi znanstveni članek objavilo prav v naši reviji. Zato ima ta pomembno vlogo pri vzgoji mladih znanstvenikov.

Članki so bili v vseh letih pisani v tujih jezikih, pretežno v angleščini in tudi v slovenščini. Zelo pomembno je, da imajo vsi povzetek v tujem in tudi v slovenskem jeziku. Tako skrbimo, da se razvija tudi slovenska geološka terminologija.

Znanstvene revije morajo sodelovati s strokovnjaki, ki opravijo recenzijo prejetih del. Prav vsi, ki delujemo v znanosti, se zavedamo izjemnega pomena ocenjevalcev v vseh fazah našega dela: od ocenjevanja projektnih prijav na razpisih doma in v svetu do ocenjevanja naših del. Vendar se žal vsi ubadamo z izjemnim pomanjkanjem strokovnjakov, ki bi to delo opravili. Zato smo zelo hvaležni vsem, ki se odzovejo na našo prošnjo za recenzijo in potem to tudi objektivno opravijo v predvidenem roku.

Odprti dostop

Geologija je revija z diamantnim odprtim dostopom. Vključena je v multidisciplinarno bibliografsko zbirko s citatnim indeksom Scopus, ki jo gradi založniški velikan Elsevier. Izvedli smo digitalizacijo in indeksacijo vsebin, objavljenih v Geologiji v vseh 70 letih, zato so odprto dostopni vsi članki, ki so bili kadarkoli objavljeni v njej, in je omogočeno iskanje po celotnem arhivu revije (www.geologija-revija.si). Ker se zavedamo, kako pomembna je dostopnost podatkov in kakšno vlogo imajo pri tem znanstvene revije, letos uvajamo rubriko »podatkovni članek«.

Geologija izpolnjuje vse zahteve uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti, ki je bila sprejeta konec maja in zahteva odprto dostopnost znanstvenih publikacij ter zagotavlja, da se pri vrednotenju dosežkov vrednotijo bistveni vsebinski dosežki dela, in ne mesto objave oziroma metrike revije ali založnika.

Zavedamo se, da so pred nami novi izzivi. Danes, ko je umetna inteligenca v naprednejši fazi svojega razvoja in kot valjar melje in spreminja tako rekoč vse, kar si predstavljamo pod družbeno realnostjo, so nekatere bojazni, povezane z njo, povsem realne, tudi v znanosti in še posebno pri znanstvenem publiciranju.

Zahvala za finančno podporo gre Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Aris) in vsem njenim predhodnikom. Najpomembnejše finančno breme revije Geologija pa vsekakor nosi izdajatelj Geološki zavod Slovenije.

Visoki jubilej smo slovesno zaznamovali na Evropsko noč raziskovalk in raziskovalcev, v petek, 29. septembra, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na slovesnosti je uredništvo revije Geologija podelilo priznanja za obdobje zadnjih desetih let. Priznanje za najaktivnejšega člana uredniškega odbora je prejel prof. dr. Mihael Brenčič. Doc. dr. Luka Gale je dobil priznanje za najaktivnejšega avtorja, dr. Polona Vreča pa priznanje kot prva avtorica največkrat citiranega članka, objavljenega v reviji Geologija, odkar je ta v podatkovni zbirki Scopus. Izdajatelj revije Geološki zavod Slovenije je na slovesnosti podelil še zahvale izjemnim sodelavkam in sodelavcem, ki so vsak dan vpeti v uredniško delo in so najbolj zaslužni, da revija redno izhaja in se neprestano razvija.

------ ------ ------

Dr. Mateja Gosar, glavna in odgovorna urednica revije Geologija