Znanost na ulicah in med ljudmi

Ljubljana – Včerajšnja evropska noč raziskovalcev ni povezala le raziskovalcev in radovednežev, ki so jim skrivnosti znanstvenih laboratorijev večinoma nedostopne, ampak tudi več kot tristo evropskih mest v skupnem cilju: ljudem približati znanost. Različne aktivnosti so potekale po več slovenskih mestih in krajih, nekaj smo jih obiskali v Ljubljani.



Čar noči raziskovalcev je tudi ta, da se dogaja ves dan; pravzaprav se začne že zjutraj, in to s pravljico za lahko noč. Z Lahkonočnicami je najmlajše obiskovalce že kmalu po zajtrku blago zazibala v znanost mladinska pisateljica in anglistka Cvetka Sokolov.
 

Zlobni test mafijske intuicije

Kaj vse počnejo raziskovalci v svojih laboratorijih, kabinetih, učilnicah in navsezadnje na terenu, je bilo mogoče izvedeti na različnih lokacijah. Na Novem trgu so predstavniki različnih fakultet, združenih v projekt Humanistika, to si ti!, postavili stojnice, na katerih so na bolj ali tudi manj domiselne načine razkrivali skrivnosti svojih raziskovalnih področij. Kemiki so, denimo, pokazali, kako je mogoče z enim samim zamahom na drobne kosce razbiti popolnoma svežo rdečo vrtnico. Skrivna sestavina je bila tekoči dušik.



Matematiki in fiziki so na stojnici mimoidočim podtaknili zlobni test mafijske intuicije in v negotovost spravili njihovo znanje matematike, še zahtevnejšo preizkušnjo pa so pripravili na fakulteti za matematiko in fiziko. Tja so radovedneže premamili z naslednjim zapisom: »Zaspali ste med predavanjem, profesor pa vas je za kazen pustil zaklenjene v predavalnici. Ko se zbudite, se zaveste, da se bo čez 25 minut sprožil alarm.« Če se pravočasno ne rešijo, bodo sledile vse mogoče težave, disciplinski ukrepi …

Mladim navdušencem nad matematiko se očitno to ni zdelo dovolj grozljivo, kajti včeraj popoldne se jih je kar trlo pred predavalnico, ki so jo spremenili v sobo pobega. Pridružili smo se Jerneji, Lani, Urši, Aljažu in Luku iz Osnovne šole Žiri. V trenutku, ko so vstopili, je bilo jasno, da jim soba pobega ni tuja, za malo zahtevnejše matematične naloge pa jim je bila v pomoč mlada raziskovalka Vesna Iršič. Ni bilo lahko, a nekako so na koncu – v res zadnjem trenutku – izvedli usodni izračun in z dobljeno številko odprli čarobno skrinjico.


 

Pretaknili so vsak kamen

Različni dogodki so bili sicer organizirani na številnih fakultetah, kjer so poskušali raziskovalci čim lahkotneje prikazati svojo področja. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je bilo tako predavanje z naslovom Umetnostna forenzika ali Kaj se skriva pod umetnino?. Moči sta združili raziskovalka dr. Katra Meke in konservatorka mag. Barbka Gosar Hirci ter razkrili, da je umetnostna zgodovina precej vznemirljivo delo, primerljivo s tistim, ki ga opravljajo kriminalisti.

Za začetek pa je Katra Meke pojasnila, da je forenzika pravzaprav znanje, pridobljeno iz javnega prostora. Pod drobnogled sta vzeli umetnino Marija s svetnikoma iz koprske stolnice.



Ljubitelji geologije pa so raziskovali kar na ljubljanskih ulicah. Dr. Matevž Novak z Geološkega zavoda Slovenije jih je povabil na sprehod, med katerim so skoraj dobesedno pretaknili vsak kamen. Že v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti jim je pokazal kamne, na katerih so ostanki kosti dinozavrov (odkrili so jih pri gradnji ceste proti Kozini), in razkril, da se v številnih skriva košček podvodnega sveta. Narodna in univerzitetna knjižnica, denimo, je pravo pokopališče školjk.



Živahno je bilo ves dan in tudi zvečer na Prešernovem trgu, kjer so v projektu Noč ima svojo moč običajne znanstvene vragolije izvajali demonstratorji Hiše eksperimentov, pomagali pa so jim raziskovalci z Instituta Jožef Stefan, Kemijskega inštituta in Tehniškega muzeja Slovenije.
 

Najbolj priljubljena evropska pobuda

Evropska noč raziskovalcev sodi med najbolj priljubljene pobude evropske komisije. Prireditev od leta 2005 poteka vsako leto septembra, lani jo je obiskalo več kot milijon ljudi. Vse dogodke financira evropska komisija s sredstvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 v shemi Dejavnosti Marie Skłodowska Curie.

Za 55 projektov, ki so jih izvajali v Evropski uniji in tudi nekaterih sosednjih državah v letih 2018 in 2019, so namenili 12 milijonov evrov. Izbrani so bili tudi trije slovenski projekti, in sicer Humanistika, to si ti!, Varni z znanostjo ter Noč ima svojo moč.