Neomejen dostop | že od 9,99€
Dr. Jaka Dernovšek, mag. farm., je raziskovalec na katedri za farmacevtsko kemijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Uporabljamo številne zapletene instrumente, s katerimi potrjujemo natančnost in čistost pripravljenih molekul ter nato vrednotimo njihovo biološko aktivnost. Meni je najljubši instrument za tekočinsko kromatografijo, sklopljen z masnim detektorjem (LC-MS), ki omogoča, da zelo hitro dobimo predstavo o uspešnosti poteka reakcije. To precej pospeši naše delo in poveča učinkovitost.
Zelo me veseli odkrivanje in učenje o novih stvareh, prav tako zavedanje, da je znanost ključna za napredek, obstoj človeštva, v poplavi dezinformacij pa tudi za interpretacijo splošno dostopnih podatkov.
Po najbolj optimalnem scenariju bi lahko katera od molekul, ki jih razvijamo, prešla v redno terapijo za zdravljenje raka in tako pomagala podaljšati in izboljšati življenje ljudi. V vsakem primeru pa naši rezultati pripomorejo k boljšemu razumevanju molekularnih mehanizmov naše tarče, proteina Hsp90, kar bo, v kombinaciji z rezultati drugih raziskovalnih skupin, pripeljalo do terapevtskih prebojev v zdravljenju raka.
Pri izbiri študija sem bil v precepu, pred začetkom prvega letnika sem se celo bal, da nisem pravilno izbral. Potem pa sem kmalu ugotovil, da me študij farmacije zelo zanima. Ko sem v tretjem letniku začel raziskovalno delo pri svojem kasnejšem mentorju na doktorskem študiju, sem hitro videl, da mi je raziskovanje v izziv in da me delo veseli in izpolnjuje. Sčasoma sem ugotovil, da želim tudi poklicno pot nadaljevati v tej smeri.
Rad kuham in še raje kaj dobrega pojem. Poleg tega imam zelo rad košarko in šport na splošno, ki ga poleg udejstvovanja tudi budno spremljam.
Predvsem vztrajnost. Velikokrat se zgodi, da stvari ne uspejo v prvem poskusu in si neuspeha niti ne znamo pojasniti. Ampak ko kakšen tak neugoden eksperiment v nadaljevanju dela uspe, je zadovoljstvo toliko večje. Poleg tega pa včasih ravno poskusi, ki ne potekajo po pričakovanjih, najbolj spodbudijo napredek. Veliki preboji v znanosti so po mojem mnenju še vedno pogosto posledica popolnoma nepričakovanih rezultatov.
To je zelo zahtevno vprašanje, kajti izjemni preboji se dogajajo na vseh področjih znanosti. Glede na trenutno stanje v svetu si želim, da bi se zgodil preboj v energetiki, saj na dolgi rok nujno potrebujemo trajnostno rešitev. Kaj takega bi se morda lahko zgodilo v jedrski fuziji, a to je zgolj moje zelo laično stališče.
Ja in ne. To bi bila izkušnja, ki je nikakor ne bi hotel izpustiti, a bi moral pred odhodom opraviti s strahom pred višino.
Glede na vse večjo potrebo po električni energiji se mi zdi najučinkovitejša jedrska energija, o čemer pričajo tudi ekonomske težave nekaterih držav, ki so se ji povsem odpovedale.
V mlajših letih sem vzornike iskal predvsem med športniki, zato bi na kavo oziroma sok najraje šel z žal že preminulim košarkarjem Kobejem Bryantom. Po mojem mnenju so nekatere značajske lastnosti uspešnih športnikov, na primer vztrajnost in osredotočenost, ključne tudi za uspeh v znanosti, le da na nekoliko drugačen način.
Ker sem ljubitelj filmov, priporočam Concussion (Pot zmagovalca), zgodbo o nigerijsko-ameriškem zdravniku, ki je kljub številnim oviram dokazal povezavo med ameriškim nogometom in hudimi poškodbami možganov.
Pri razvoju zdravil je morda v javnosti malo znano, da se po nekaterih podatkih od molekul, ki začnejo svojo pot kot potencialne zdravilne učinkovine, le ena na 5000 prebije med zdravila v redni terapiji. In še v teh 5000 so zajete zgolj tiste bolj obetavne spojine, ki so že bile obsežno predklinično vrednotene. Zato je vsako zdravilo, ki pride na trg, zares izjemno.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji