Znanje fizike združila s športom

Doc. dr. Nina Verdel je zaposlena na Fakulteti za šport in deluje v Laboratoriju za biomehaniko.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Računalnik. Poleg računalnika pa celo vrsto različnih senzorjev, od pospeškomerov, pritiskovnih plošč, kinematičnega sistema za 3D-zajem gibanja. Največ pozornosti vedno pritegne senzor rektalni termometer, ki ga sicer ne uporabljam pogosto.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V našem laboratoriju za biomehaniko preučujemo človeško gibanje – analiziramo, kako se telo premika in kakšne obremenitve delujejo nanj. To poglobljeno razumevanje nam omogoča izboljševanje športne zmogljivosti in razvijanje učinkovitih pristopov za preprečevanje poškodb tako pri športnikih kot pri pacientih.

Poleg tega se ukvarjam z nosljivimi napravami, kot so pametne ure in športni senzorji, ki pa so pogosto premalo natančni in nezanesljivi. Trenutno sodelujemo v evropskem projektu, v katerem razvijamo pametni obliž, uporaben tako za športne kot medicinske namene. Naša ključna naloga pri tem je zagotoviti, da bodo merjeni parametri veljavni in zanesljivi. Del svojega časa posvečam preučevanju vpliva vročine na vadbo.

Več iz rubrike Znanstvenik/Znanstvenica spreminja svet. 

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je kot igra ugank – vedno je nekaj novega za odkriti, razložiti in včasih celo spremeniti.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Redna telesna dejavnost je ključ do zdravega življenja, vendar je kar eden od treh odraslih premalo aktiven. Posledice so vidne in bodo vedno bolj na zdravstvenem področju. Kar pomeni, da je želja vseh, da bi se prebivalstvo začelo čim bolj aktivno ukvarjati s športom. Vadbo je treba izvajati pravilno, da se izognemo poškodbam in bolečinam – prav na tem področju lahko naše delo igra ključno vlogo.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Že od otroštva me je navduševala znanost, predvsem fizika in kemija. Po doktoratu iz fizike sem bila prepričana, da me bo pot vodila v industrijo. A usoda je poskrbela za preobrat, ko sem naletela na oglas za podoktorsko delo na švedski univerzi Mid Sweden, v sodelovanju s Fakulteto za šport in prof. Supejem. Ker sem vedela, da je tudi on fizik, sem to začutila kot idealno priložnost, da združim svoje znanje fizike z ljubeznijo do športa, ki je pomemben del mojega življenja. Po štirih letih dela na tem področju se z veseljem strinjam, da je bila to prava odločitev. Sem pa čez noč iz naravoslovke zdaj uradno postala družboslovka.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Največ prostega časa preživim v naravi – poleti na kolesu, pozimi v hribih, v zadnjem času me navdušuje tudi plezanje. Nikakor pa mi niso všeč obiskane lokacije, najrajši grem na lokacije, ki so mogoče težje dostopne, ampak zato tam ni gneče.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Ljubezen do svojega dela. Poleg tega je zelo pomembno timsko delo. V znanosti je večina raziskav plod sodelovanja več ljudi, in ko ekipa dobro deluje skupaj, so tudi rezultati pogosto boljši in inovativnejši.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Umetna inteligenca že danes spreminja naš svet na načine, ki si jih še pred nekaj desetletji nismo mogli predstavljati. Menim, da bo njen vpliv v prihodnosti še večji, ne le v tehnologiji, ampak tudi v medicini, izobraževanju in vsakdanjem življenju.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, potovanje na Mars me ne privlači. Veliko bolj me navdušuje ideja o raziskovanju skritih kotičkov na Zemlji, kamor človeška noga še ni stopila.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na kombinacijo jedrske in obnovljivih virov energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Verjetno bi izbrala Marie Curie. Ker je delovala na področju, ki mi je blizu. Živela pa je tudi v času, ko ženskam v znanosti ni bilo najlažje, in bilo bi zanimivo slišati njeno zgodbo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočila bi ogled oddaj Ugriznimo znanost, v katerih na dostopen in zanimiv način približajo znanost širšemu občinstvu. Prav tako toplo priporočam obisk dogodkov Znanost na cesti, na katerih strokovnjaki na sproščen način delijo svoje znanje. Ravno pa sem izvedela za spletno stran NE/JA – razbijalka mitov, kjer preverjajo resničnost vsakodnevnih trditev in prepričanj.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Ena izmed stvari, ki so me v zadnjih letih najbolj presenetile, je dejstvo, da kljub ogromni količini znanja in znanstvenih raziskav najboljši športniki na svetu pogosto uporabljajo merilne naprave, ki so dokazano neveljavne in nezanesljive. To kaže, da se včasih bolj zanašamo na priljubljenost ali praktičnost naprav kot na njihovo dejansko natančnost, kar lahko vpliva na kakovost treninga in analize.