Znan datum velike objave posnetkov teleskopa James Webb

12. julij. Na ta dan bodo vesoljske agencije objavile prve barvne fotografije in spektroskopske podatke najnovejšega in najboljšega vesoljskega teleskopa James Webb.

Okoli devet milijard vredno čudo tehnologije je v sklepnih fazah testiranj, preden se dejansko začne zbiranje znanstvenih podatkov. Do zdaj vsa kalibriranja in umerjenja potekajo brez težav. Spomnimo, ogromni teleskop je bil ob decembrski izstrelitvi zložen, da so ga lahko naložili v raketo, najprej se je moral na 1,5 milijona kilometrov dolgi poti do točke L2 previdno odpreti – odviti so se morale membrane sončnega ščita, nato se je moralo pravilno sestaviti šest metrov in pol veliko glavno zrcalo, ki je sestavljeno iz 18 šestkotnikov, vse to se je moralo ohladiti na vsega le nekaj stopinj nad absolutno ničlo. Webb bo namreč v zrcalo in štiri instrumente lovil infrardečo svetlobo najrazličnejših teles, od planetov in lun našega osončja do najbolj oddaljenih galaksij v vesolju.

Čez dober mesec dni bo javnost lahko videla rezultat let dela številnih inženirjev in znanstvenikov. »Objava prvih posnetkov bo izjemen trenutek odprave, saj bomo videli, kako bo Webb spremenil naš pogled na vesolje,« je poudaril Chris Evans, projektni znanstvenik pri evropski vesoljski agenciji. »Ti posnetki bodo zaokrožili desetletje predanosti, talenta in sanj, a pozor, posnetki bodo šele začetek,« je nadaljeval Eric Smith iz ameriške vesoljske agencije.

»Naš cilj je, da s posnetki pokažemo, kako močan je teleskop, in tudi, kaj lahko od teleskopa pričakujemo v prihodnje. Vsekakor bodo tako astronomi kot javnost osupnili, ko jih bodo videli,« je prepričan znanstvenik Klaus Pontoppidan.

Dozdajšnji posnetki, s katerimi so potrjevali pravilno umerjanje, so že dokazovali neverjetno ostrost novega teleskopa, vendar bodo šele naslednji posnetki v vseh barvah, poleg tega bodo astronomom na voljo tudi spektroskopski podatki, ki govorijo o lastnostih opazovanega vesoljskega objekta.

Kot so še pojasnili pri Esi, bodo prve objave ponazarjale glavne cilje teleskopa: to so pogled v zgodnje vesolje, razvoj galaksij, življenjski cikel zvezd in planeti zunaj našega osončja.

Po tem prvem opazovanju, ki je pravzaprav namenjen javnosti, pa bo sledil prvi cikel znanstvenih opazovanj. V tem ciklu bo teleskop podatke zbiral tudi za projekt slovenske znanstvenice Maruše Bradač, ki je pred kratkim prejela ERC-projekt, katerega glavni cilj je raziskovanje kozmične zore. »Gre za temo, s katero se že dolgo ukvarjam, zdaj bomo začetek vesolja spoznavali z najnovejšim teleskopom James Webb. Kako so prve galaksije nastale? Iz česa so sestavljene? Kako se je vesolje iz temnega veka, torej iz časa, ko je bil v njem le nevtralni vodik, spremenilo v ionizirano stanje? Takrat vesolje postane prvič prepustno za vidno svetlobo. To so osrednja vprašanja projekta, posredno pa bomo odgovarjali še, kako so se prve galaksije razvile v galaksije, kakršne poznamo danes, vključno s to, v kateri živimo,« je pred kratkim povedala v intervjuju za Delo. Bradačeva je sodelovala pri izdelavi kamere NIRISS, ki lahko posname spektre celotnega vidnega polja, s čimer bodo v podatkih lahko odkrili tudi objekte, ki jih prej niso poznali.

Od temnega veka do prve svetlobe

Astronomi vsekakor pričakujejo, da bo Webb močno spremenil pogled na vesolje.