Že drugo spodletelo testiranje padal, ključnih za preživetje šestih minut groze

Vsakih 26 mesecev je le dobra dva tedna odprta »vesoljska avtocesta« Zemlja–Mars. Naslednje najugodnejše obdobje za medplanetarno potovanje, ko si bosta četrti in peti kamen od Sonca najbliže, bo julija in avgusta prihodnje leto, in tako vesoljske agencije hitijo s pripravami, da na rdeči planet pošljejo nove robotske prebivalce. Ameriška Nasa svoje plovilo in ekipe med drugim uri na Islandiji, katere vulkansko površje je v marsičem podobno pustemu Marsu, evropska Esa pa je pred kratkim testirala padalo, pri čemer pa se je zapletlo in zelo možno je, da bo odprava ExoMars 2020 postala ExoMars 2022.

Pri Evropski vesoljski agenciji (Esa), ki odpravo pripravlja skupaj z rusko agencijo Roskozmos, so ta teden potrdili neuspešno testiranje padala, ki je potekalo 5. avgusta. To je za inženirje že drugo razočaranje, saj se jim je podobno pripetilo že 28. maja. Odprava, ki bo na Mars ponesla rover Rosalind Franklin, temelji na štirih padalih – dve pomožni bosta odprli dve glavni –, ki bodo plovilo upočasnila ob vstopu v atmosfero, nato si bo za nežen pristanek plovilo pomagalo še z notranjimi motorji. Celoten postopek traja šest minut, zaradi zahtevnosti se ga je prijelo ime šest minut groze. Če gre karkoli narobe, je misije konec, zato strokovnjaki ničesar ne želijo prepustiti naključju.

V vesoljskem centru Esrange na severu Švedske je potekalo že več testiranj padal. Lani so pozitivno sklenili odpiranje glavnega padala z višine 1,2 kilometra, ki so ga odvrgli iz helikopterja. Padalo ima premer kar 35 metrov in je tako največje, kar so jih kdaj uporabili v odpravah na Mars.

Tkanina se trga

Osemindvajsetega maja letos je prvič potekalo odpiranje vseh štirih padal z višine 29 kilometrov, kamor je testno plovilo odnesel stratosferski balon. Odpiralni mehanizmi so delovali po načrtih, a obe glavni (nadzvočno in podzvočno) padali sta se poškodovali. Kot so takrat pojasnili pri Esi, se je blago začelo trgati nemudoma po sprostitvi iz vreče, torej še preden je bilo maksimalno obremenjeno. Pri pristajanju najprej pomožno padalo potegne 15 metrov široko nadzvočno padalo. Ko se plovilo upočasni pod hitrost zvoka, drugo pomožno padalo potegne še 35-metrsko padalo, ki z obliko in velikostjo pripomore k večjemu zračnemu uporu in boljšemu upočasnjevanju.



Po natančnem pregledu so sistem spremenili, sledil je nov test 5. avgusta, ko so se osredotočili predvsem na glavno 35-metrsko padalo. Odpiranje je potekalo brez zapletov, a znova se je blago natrgalo in testni modul se je spustil le s pomočjo pomožnega padala. Na Marsu, kjer je atmosfera še toliko redkejša, bi se seveda vse skupaj končalo zelo klavrno.

»Zelo smo razočarani, da nam popravila padala po anomalijah na prejšnjem testiranju niso pomagala k uspešnemu drugemu poskusu. Ostajamo osredotočeni na projekt in delamo vse, da bi razumeli in odpravili pomanjkljivosti, da bo prihodnje leto sledila izstrelitev,« je poudaril Francois Spoto, vodja odprave Exo Mars pri Esi. Strokovnjaki zdaj preverjajo vse posnetke in telemetrijo, da bodo izboljšali sistem. Dodali so še, da ekipe že preverjajo dodatne modele in izvajajo simulacije dinamike odpiranja padala. Na pomoč pa so poklicali tudi kolege iz Nase, ki so se s podobnimi težavami že srečali tako pri roverjih Spirit in Opportunity kot pri roverju Curiosity, ki je še nekoliko večji od Rosalind Franklin.

Iz Ese so še sporočili, da bodo do konca leta zagotovo opravili testiranje glavnega padala z visoke višine, drugega glavnega padala, širokega 15 metrov, pa potem v začetku prihodnjega leta. Večje padalo so izdelali v italijanskem podjetju Arescosmo, glavno odgovornost za enega ključnih sistemov v odpravi pa nosi vesoljsko podjetje Thales Alenia.

Iskanje sledi življenja

Evropski rover Rosalind Franklin bo iskal geološko zanimiv teren, da bo zavrtal kar dva metra globoko v tla in morda potrdil, da je na sosednjem planetu nekoč obstajalo življenje. Morda pa bo to ovrgel. Znanstveniki namreč še niso preučevali materiala s takšne globine, kjer bi v nasprotju z zaradi radiacije sterilnim površjem morda lahko preživeli biomarkerji ali organske molekule, ki so lahko obstajale pred milijardami let, ko je bil Mars precej bolj podoben naši lepi Zemlji.

Izdelava roverja je po pojasnilih Ese skoraj končana in se bo iz britanske izpostave Airbus Defence and Space kmalu preselil v prostore podjetja v Toulouseu v Franciji. Sočasno bodo začeli zadnja testiranja pristajalnega modula in nepremične platforme v podjetju Thales Alenia Space v Cannesu. Rover bodo v modul integrirali v začetku prihodnjega leta. Odpravo dopolnjuje ruski lander mali Kozak, ki bo prav tako opravljal svoje meritve.
Izstrelitev plovila, in sicer z rusko raketo Proton iz Bajkonurja, je predvidena v ugodnem obdobju od 25. julija do 13. avgusta 2020, do Marsa pa bi plovilo prispelo marca 2021. Če se bo okno prihodnje leto zaprlo pred odhodom, bo odhod po direktni poti do Marsa možen šele leta 2022.