Zabojček znanosti na zabaven način

»Preden lahko otroke navdušujemo nad znanostjo, moramo biti nad njo navdušeni sami,« pravi magistrica molekularne in celične biologije Teja Bajt. Pred štirimi leti je prav s tem poslanstvom ustanovila zavod Vseuk v Kobaridu, ki ga vodi. Pred epidemijo novega koronavirusa so na šolah v okviru programa Mali radovednež izvajali krožke in individualno zasnovane naravoslovno-tehniške dneve. Zdaj, ko je druženje omejeno, pa so se domislili inovativne rešitve, kako lahko šolarji še naprej razvijajo raziskovalnega duha.

Zavod Vseuk deluje v okviru Go startup inkubatorja Primorskega tehnološkega parka. Ukvarja se predvsem z naravoslovjem oziroma področjem STEM (science, technology, engineering, mathematics). »Čeprav je osnova naravoslovje, se otroci pri delu srečujejo tudi z družboslovjem. Verjamemo, da nobena stvar ne obstaja samostojno, vse je preplet različnih disciplin,« pravi Teja Bajt, ki tudi sama strast do znanosti in naravoslovja goji že od osnovne šole: »STEM je zelo široko področje, v zadnjih letih deležno veliko pozornosti. Živimo namreč v tako imenovanem STEM-svetu, saj nas sodobna tehnologija obdaja vsepovsod.«


 

Učitelji so jim potrdili, da otroci, ki so obiskovali njihove programe, razmišljajo drugače, širše, si postavljajo več vprašanj in povezujejo snov z različnih področij. Foto Zavod Vseuk

Velike spremembe v majhnih glavah

Ekipo zavoda sestavljajo štiri sodelavke, vse naravoslovke. Celotna organizacija delovanja zavoda sloni na njihovem znanju in idejah. Te izvirajo predvsem iz spoznanja, da naravoslovnih programov, ki bi pri učencih spodbujali samostojnost in aktivno izvajanje poskusov, v Sloveniji skoraj ni. Samo demonstracijski poskusi, kjer so otroci pasivni opazovalci, pa niso dovolj: »To je dobro za prvo navdušenje, za gojenje talenta pa je potrebno veliko več. Med magistrskim študijem v Veliki Britaniji sem spoznala, da uživam v razlaganju znanosti, in videla, koliko energije in truda tam vlagajo v izobraževanje o znanosti pri otrocih. Zato znanost zelo podpirajo in usmeritev šolstva gre v naravoslovje. Tega v Sloveniji skoraj nimamo,« razlaga Bajtova.

Poudarja, da živimo v času, ko potrebujemo kritično misleče ljudi, ki znajo stvari pogledati z več zornih kotov in so proaktivni. Prav takšen način razmišljanja spodbujajo v zavodu Vseuk: »Tudi učitelji so nam potrdili, da otroci, ki so obiskovali naše programe, razmišljajo drugače, širše, si postavljajo več vprašanj in povezujejo snov z različnih področij. To je ključ do sposobnosti uporabe kritičnega mišljenja in za nas je to znak in potrditev, da v tako majhnih glavah lahko spodbudimo velike spremembe.«
 

Naravoslovne krožke je doslej obiskovalo več kot 400 otrok na več kot 20 lokacijah. Fotografije zavod Vseuk

Pasivno
opazovanje
poskusov
ni dovolj,
za gojenje
talenta
je potrebno
veliko več.

Učenje raziskovalnega razmišljanja

Predstavitev in razlaga znanosti sta zelo pomembna za otroke, saj jih bomo samo tako navdušili nad njo, pravi: »Pomembna pa je tudi metodologija. Pri zavodu Vseuk sem osnovo pedagoškega procesa in dela gradila na preslikavi procesov iz pravih raziskovalnih laboratorijev, v katerih sem delala nekaj let. Težavnost prilagodimo otrokom, vendar jih skozi učni proces vodimo z raziskovalnim postopkom razmišljanja, postavljanjem raziskovalnih vprašanj, testiranjem, pregledom ugotovitev in nato postavitvijo izsledkov. Za otroke je to nagrajujoče, saj jim zaupamo, da lahko sami delajo, seveda pod vodstvom. Pri poučevanju znanosti uporabljamo predvsem raziskovalno, izkustveno metodologijo.«

V času pred koronavirusom so v sodelovanju z osnovnimi šolami izvajali tudi individualno zasnovane naravoslovno-tehniške dneve, predvsem za bližnje domače šole in čez mejo, v Italiji. Tematiko prilagodijo glede na to, kaj v šoli s takšnim dogodkom želijo doseči in naučiti otroke.

Naravoslovno-tehniški dan je sestavljen iz več sklopov, pri čemer pokrijejo vsaj dve naravoslovni področji. Če imajo na primer v prvem delu kemijo, imajo v drugem inženiring ali elektriko. Tako lahko namreč otrokom prikažejo, kako raznoliko je naravoslovje, poleg tega pa poskrbijo, da otrok uživa vsaj pri enem od sklopov, če mu je morda kateri od obeh manj privlačen. Otroci lahko vedno tudi ugotovijo, da jim naravoslovje ni blizu, in to prav tako štejejo kot dosežek.

Prav zato morda otrok ne bo naredili življenjske napake, ko se bo odločal za nadaljevanje šolanja. Hkrati pa tisti, ki ugotovijo, da jim je to všeč, lažje izberejo pravo šolo. »Imamo primere, ko so otroci prišli na krožek kot raziskovalci, kar je zelo širok pojem. Po nekaj mesecih pa so se sami opredelili na primer za elektrotehnike, kemike, biologe,« razlaga Bajtova.
 

Naravoslovne krožke je doslej obiskovalo več kot 400 otrok na več kot 20 lokacijah. Foto zavod Vseuk

Spoznavanje znanosti pri sedmih letih

Eden od programov zavoda je Mali radovednež, ki so ga v času pred koronavirusom kot krožek izvajali na šolah za učence od drugega do petega razreda, enkrat na teden po eno šolsko uro, cena pa je bila 34 evrov na mesec. Otroci so postali aktivni znanstveniki in znanstvenice, raziskovalci in raziskovalke, inženirji in inženirke.

»Mali radovednež je otrokom omogočal, da so se z znanostjo spoznali že pri sedmih letih. Tudi raziskave kažejo, da se otroci že zelo zgodaj navdušijo nad znanostjo. Če v tem obdobju talentov ne spodbujamo, lahko izgubijo zanimanje, in zato nikoli zares ne odkrijejo, da so talentirani na naravoslovnem področju. Tako pa imajo možnost, da se v resno-zabavnem krožku z izvajanjem preprostih poskusov navdušijo nad znanostjo oziroma naravoslovjem,« pojasnjuje sogovornica.

Vendar takšno delo od otrok zahteva veliko potrpljenja in kritičnega razmišljanja. »Otroci so včasih povedali, da je bil krožek Mali radovednež težek, ampak jim je bil v veselje in so nanj radi prihajali, ker jim je vedno ponujal nove izzive. Kaj je lepšega kot trenutek, ko čisto sam rešiš nekaj zelo zapletenega in dobiš odgovor ali rešitev? To pa je podlaga za uspešno reševanje izzivov skozi vse življenje, ker otrok spozna, da ne sme obupati pri prvem izzivu, ampak ga rešuje po delček naenkrat, kar se na koncu združi v celoto,« izkušnje opisuje Bajtova.
 

Cena zabojčka z materiali za tri do štiri poskuse in videonavodili je 45,50 evra, enkratno plačilo za šestmesečno naročnino je 227,5 evra, za celo leto pa 455 evrov. Foto zavod Vseuk

Z znanstvenim zabojčkom brez omejitev

Njihove naravoslovne krožke je doslej obiskovalo več kot 400 otrok na več kot 20 lokacijah, predvsem po zahodni Sloveniji. To pa predvsem zato, ker so začeli delati na njim geografsko bolj dostopnem območju. Po novem geografske omejitve ne bo več, saj so med krizo zaradi koronavirusa s pomočjo znanja in izkušenj iz preteklih štirih let oblikovali Innobox, znanstveni zabojček s poskusi.​ Otroci ga skupaj z vsemi materiali za tri do štiri poskuse in videonavodili vsak mesec prejmejo po pošti. Tako lahko poskuse izvajajo v domačem okolju, morda skupaj s starši, starimi starši ali drugim odraslim, s čimer spodbujajo samostojnost in učenje skozi zabavo. Cena posameznega zabojčka je 45,50 evra, enkratno plačilo za šestmesečno naročnino je 227,5 evra, za celo leto pa 455 evrov.

Prve zabojčke so otrokom poslali že junija: »Zaradi dobrega odziva malih raziskovalk in raziskovalcev Innobox ostaja alternativa izvajanju krožka. Čeprav bodo morda otroci doma ali pa bo izvajanje interesnih dejavnosti okrnjeno, lahko naravoslovno žilico razvijajo še naprej kar doma. Še vedno lahko tudi postavljajo vprašanja, nanje odgovorijo naše mentorice, tako kot prej pri krožku.«.

Krožek Mali radovednež in Innobox financirajo iz plačil za obiskovanje programa oziroma za zabojček. Povezani so tudi s podjetji in občinami, s katerimi razvijajo dejavnosti za otroke, povezane z naravoslovjem. Zavod Vseuk pa se med drugim financira z evropskimi projekti. Trenutno so partner pri štirih projektih za inovacije v šolstvu Erasmus+. Sodelujejo z 18 projektnimi partnerji iz 13 držav. Projekti jim omogočajo, da ves čas rastejo in se učijo. »To nam omogoča, da prenašamo inovacije in inovativno znanje in pristope naprej na otroke,« sklene Teja Bajt.