Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Z zlomljeno nogo leži na boku

Objavili so posnetke, kako pristajalnik Odisej leži na površju Lune.
Pristajalniku Odisej se je ob prehitrem pristanku zlomila ena izmed pristajalnih nog. FOTO: Nasa/Intuitive Machines 

 
Pristajalniku Odisej se je ob prehitrem pristanku zlomila ena izmed pristajalnih nog. FOTO: Nasa/Intuitive Machines   
S. S.
29. 2. 2024 | 07:24
29. 2. 2024 | 09:31
2:43

Nasa in podjetje Intuitive Machines sta objavila prve jasne posnetke Odiseja – pristajalnika, ki je pred slabim tednom pristal na površju Lune. Jasno je videti zlomljeno nogo in da leži na boku. Kljub temu je pristajalnik deloval in pošiljal podatke.

Robot bi, kakopak, moral nežno pristati vertikalno, zdaj leži nekako pod kotom 30 stopinj. Zapletlo se je, ker laserski merilnik razdalje ni deloval in so se morali pri pristajanju opirati zgolj na optične podatke kamer o višini in hitrosti. Pristajanje je bilo avtonomno, inženirji so se rešitve domislili tik pred zdajci. Robot je proti površju letel trikrat hitreje, kot bi moral, verjetno se mu je ravno zato ob dotiku s površjem zlomila noga. Ker se je prevrnil, sta bili glavni anteni usmerjeni proti tlom, zato ni bilo prave komunikacije, vendar so robota kljub temu priklicali.

Pristajalnik Odisej v ležečem položaju. FOTO: Nasa/Intuitive Machines 
Pristajalnik Odisej v ležečem položaju. FOTO: Nasa/Intuitive Machines 

Ne glede na nekaj nerodnosti so pri Nasi in podjetju, ki ga je s pomočjo Nasinih finančnih sredstev zgradilo, odpravo IM-1 označili za uspeh. In to tudi je. Pristati na Luni je vse prej kot preprosto, robot z vrsto Nasinih in zasebnih instrumentov je pristal v bližini južnega pola, tako je Odisej ali po angleško Odysseus postal prvi zasebni pristajalnik na površju Lune in hkrati prvi ameriški po več kot pol stoletja, ko sta se z Lune dvignila ameriška astronavta v odpravi Apollo 17 decembra 1972.

»Odisej je uspeh,« je poudaril Nasin administrator Bill Nelson in dodal, da je pristajalnik šest dni oddajal podatke. Odprava naj bi bila dolga do osem dni, potem sonce ne bo več doseglo solarnih panelov, sledila bo noč, ko se temperature spustijo globoko pod ničlo, in številni roboti niso opremljeni z ustreznimi grelniki, vendar pa se da noč preživeti tudi brez tega, kar je pred dnevi dokazal japonski pristajalnik Slim, ki se je ob januarskem pristanku prav tako prekucnil na nos.

Podjetje Intuitive Machines za letos pripravlja še dve odpravi na Luno, in sicer s pristajalnikom enakega tipa nova-C in nato z nadgrajenim pristajalnikom. V naslednji odpravi naj bi zavrtali v površje Lune.

 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine