Cilj ameriškega pristajalnika je južni pol Lune

Danes (15. 2.) zgodaj zjutraj je s Spacexovo raketo falcon 9 proti Luni poletel zasebni pristajalnik Nova-C, poimenovan Odisej, ameriškega podjetja Intuitive Machines, ki je za izdelavo robotskega plovila dobilo zajeten kupček Nasinih sredstev. Če bo šlo vse po načrtih, bo Nova-C na Luni pristal 22. februarja.

V zadnjih letih je površje Lune skušalo doseči že več zasebnih pristajalnikov, noben od njih ni bil uspešen. Izraelski Berešit je aprila 2019 strmoglavil, potem ko so se predčasno zaradi okvare žiroskopov ugasnili motorji, japonski Hakuto-R je aprila lani zaradi napačne ocene višine predolgo lebdel nad površjem in pokuril vse gorivo ter nato strmoglavil, ameriški Peregrine januarja letos niti do Lune ni prišel, saj je zaradi okvare začelo uhajati gorivo. Pri Astroboticu so delali noč in dan ter plovilo uspešno orientirali, da bi morda lahko celo odletelo do Lune, vendar so se nazadnje odločili, da ga pošljejo nazaj proti Zemlji in pustijo, da v atmosferi zgori. Devetnajstega januarja je na površju Lune uspelo pristati japonskemu robotu Slim, tako je Japonska postala peta država s tem prestižnim dosežkom.

Peregrine je bil prvo ameriško plovilo, namenjeno proti Luni, po letu 1972, ko so od tam še zadnjič odleteli astronavti v eri Apollov.

Zdaj se bo za naziv prvega zasebnega plovila na Luni potegoval pristajalnik Nova-C. V odpravi, imenovani IM-1, bo skušal pristati blizu kraterja Malapert A v bližini južnega pola. To je za raziskovalce in vesoljske agencije še posebej zanimivo, saj naj bi se tam skrivala večja količina ledu, ki bi bil lahko še kako pomembna surovina. V bližini južnega pola je lani avgusta uspelo pristati indijskemu pristajalniku Vikram v odpravi Čandrajan 3. Če bo sonda preživela pristanek, bo ostala aktivna na Luninem površju približno teden dni, dokler na tistem območju ne nastopi hladna lunarna noč.

Ameriški pristajalnik je del Nasinega komercialnega lunarnega programa (CLPS), v okviru katerega je agencija več podjetjem namenila sredstva za izdelavo novih tehnologij (do zdaj je bilo izbranih osem podjetij), pri tem pa je na robotska plovila namestila svoje znanstvene instrumente. Plovila bodo zbirala podatke, pomembne za prihodnje raziskovanje Lune s posadko, astronavti v odpravi Artemis 3 naj bi prav tako pristali v bližini južnega pola.

Na pristajalnik Nova-C je Nasa namestila laserski pristajalni senzor, stereokamere, te bodo natančno posnele prah, ki se bo dvignil ob pristanku, in pa nove senzorje, ki bodo natančno merili, koliko je še goriva. Kamere za preučevanje prahu ob pristanku ali Scalpss bodo delovale ob samem pristajanju. Ta eksperimentalna tehnologija bo sestavljala tridimenzionalno sliko površja in tako podrobno prikazala vse spremembe, ki se zgodijo ob pristanku. Kot so pojasnili pri Nasi, gre za pomembne podatke, kako lahko prah vpliva na opremo plovil. »Če bomo različna plovila in habitate postavljali skupaj, je dobro vedeti, kako pesek vpliva na materiale, da jih bomo lahko uspešno zaščitili pred poškodbami,« je pojasnila Michelle Munk z Nasinega tehnološkega oddelka. Če bo odprava tekla po načrtih, bodo kamere zbrale goro podatkov, za analizo katerih bodo potrebovali več mesecev, so še navedli pri Nasi. Še nekoliko bolj dovršene kamere Scalpss bodo nameščene na pristajalnik Blue Ghost podjetja Firefly Aerospace, ki je tudi del programa CLPS, pristajalnik naj bi poletel še letos.

Nova-C je poleg Nasinih instrumentov opremljen še s šestimi kosi komercialnega tovora, med njimi je skulptura Lunine mene ameriškega umetnika Jeffa Koonsa. To ne bo prva skulptura na Luni, na njenem površju je že miniatura človeka Paula Van Hoeydoncka, ki predstavlja umrle astronavte. Kipec in plaketo z vsemi imeni astronavtov in kozmonavtov, ki so do takrat umrli v prizadevanjih, da bi človek osvojil vesolje, je na površje Lune postavil astronavt David Scott v odpravi Apollo 15 leta 1971.

Velikopotezni načrti

Za podjetje Intuitive Machines bo IM-1 začetek osvajanja Lune. Sredi leta naj bi stekla (marsikaj bo odvisno od uspešnosti tokratne odprave) odprava IM-2, ko bo pristajalnik prav tako skušal pristati v bližini južnega pola, na krovu bo še mikroskakač (μNova Hopper), ki bo kot vzmet poskakoval po površju in se od točke pristanka oddaljil okoli 25 kilometrov. Menda bo, kot so zapisali pri podjetju, sposoben skočiti v večno senco, prvi naj bi posnel fotografije v kraterjih na samem južnem polu. Kot pišejo na portalu Space.com, bo prihodnji pristajalnik tudi vrtal v površje oziroma v led. Še letos naj bi sledila odprava IM-3, vse tri so del Nasinega programa CLPS.

Tudi sicer ima podjetje velike načrte. V orbite okoli Lune nameravajo namestiti pet satelitov, ki bi bili relejni sateliti za vse odprave na površju. V partnerstvu s podjetjem Northrop Grumman razvijajo vozilo za prevoz astronavtov v programih Artemis (torej naslednike legendarnih buggyjev), sestavljajo pa tudi pristajalnike Nova-D, ki bodo večji od Nove-C in bodo lahko prenesli večji tovor oziroma več instrumentov.