Z vojsko celic T proti raku

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

V imunologiji uporabljamo veliko različnih instrumentov, zato bom raje predstavil glavnega igralca pri svojem delu. To je celica T, ki je ključna komponenta imunskega sistema, saj omogoča prilagojen imunski odziv na specifične nevarnosti. Celice T so kot specialna vojaška enota, ki z osupljivo natančnostjo in učinkovitostjo išče in premaga vsiljivce. Te celice imajo osrednjo vlogo pri obrambi pred infekcijami in rakavimi obolenji.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Sem imunolog in delam na področju razumevanja delovanja imunskega sistema in razvoja naprednih načinov zdravljenja s CAR (»Chimeric Antigen Receptor«) T celično imunoterapijo. Gre za obliko imunoterapije z gensko spremenjenimi celicami T. Celice T izoliramo iz bolnikove krvi ter v laboratoriju gensko spremenimo tako, da vanje vstavimo gen za CAR, ki omogoči specifično prepoznavo tarčnih celic. Tako pripravljen celični produkt vbrizgamo bolniku, celice nato najdejo in ubijejo rakave.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Daje mi dodaten zagon, saj svet znanosti še nikdar ni bil tako povezan in usmerjen v plemenit skupen cilj in glavno poslanstvo znanosti, to pa je prispevati k boljšemu življenju ljudi.
 

Zakaj imate radi znanost?

Vsak dan imam privilegij delati z izjemnimi ljudmi, ki me navdihujejo in s katerimi skupaj rastemo. Filozofsko gledano mi znanstveni pristop prinaša osebno izpolnitev, saj stremi k objektivnosti ter omogoča približanje resnici in razumevanju delovanja sveta in nas samih. Najpomembnejše: rad verjamem, da imam kot raziskovalec možnost pripomoči k boljšemu zdravju in življenju ljudi.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

CAR-T celična imunoterapija je eden od največjih napredkov medicine v zadnjih letih. Spremenila je paradigmo zdravljenja nekaterih vrst krvnega raka vendar postaja jasno, da je zdravljenje trdih tumorjev, ki predstavljajo večino rakastih obolenj, bolj kompleksno. Raziskave, ki jih vodim, so usmerjene v razvoj naslednje generacije bolj učinkovitih in varnih celičnih imunoterapij. S tem želim prispevati k boljšim možnostim zdravljenja za bolnike, ki bijejo bitko s hudo boleznijo.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Imel sem neizmerno srečo in privilegij, da me je celotna družina že od mladih nog spodbujala k radovednosti in kreativnosti ter mi dala v roke ključno orodje – znanje. Poleg tega sem odraščal na deželi, kar mi je omogočilo pristen stik z naravo. Že odkar pomnim, sem vedel, da si želim biti ali raziskovalec ali zdravnik.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Čim več časa poskušam preživeti s svojo družino. Sicer pa so morje, potapljanje na vdih in podvodni ribolov moja velika ljubezen. Ljubiteljsko se ukvarjam tudi z opernim petjem in slikanjem.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Strast, razgledanost, radovednost, vizija, kreativne ideje, inovativnost, rigoroznost, integriteta, dostojanstvo, visoka moralno-etična načela, nesebičnost, sodelovanje, potrpljenje.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

V našem času bi izbral internet in digitalno transformacijo, sicer pa upam, da bomo v času mojega življenja našli dokaze življenja drugod v vesolju. Na področju imunologije upam, da bomo z imunoterapijo napredovali tako, da bo dostopna za čim več ljudi in več vrst rakavih obolenj ter drugih hudih bolezni.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Na Zemlji je toliko očarljivih krajev, ki jih še nisem videl. Sicer pa z veseljem.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na obstoječo nuklearno energijo, fuzijo in sončno energijo.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Charlesom Darwinom. Njegovo pionirsko delo na področju naravne selekcije in evolucije je za vedno spremenilo pogled človeštva na svet in nas same. Zelo rad pa grem na kavo s svojimi sodelavci ter sedanjimi in preteklimi mentorji, zaradi katerih lahko delam, kar me v profesionalnem smislu najbolj veseli in izpolnjuje.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Siddharthe Mukherjeeja The Emperor of All Maladies: A Biography of Cancer. Film Breakthrough Jima Allisona, to je zgodba o Nobelovem nagrajencu s področja imunoterapije raka. In predavanje TEDMED dr. Carla H Juna, pionirja CAR-T celične imunoterapije in direktorja raziskovalnega centra, kjer delam, z naslovom A »living drug« that could change the way we treat cancer.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Imunski sistem ima spomin. Bolezen prebolimo, ko imunski sistem premaga nevarnost, na primer okužbo s patogenim mikroorganizmom. Med tem bojem pa se tudi nauči in si zapomni, kako se boriti proti takšni nevarnosti. Naslednjič, ko takšen ali podoben patogen vdre v naše telo, ne more več povzročiti bolezni, ker ga imunski sistem prej ustavi. Imunski spomin je fenomen, na temelju katerega delujejo cepiva. Cepiva vsebujejo »nefunkcionalne« patogene ali njihove delčke. To je dovolj, da se naš imunski sistem nauči, kako se boriti proti nevarnosti, najlepše pa je, da pri tem sploh ne zbolimo.

———
Dr. Anže Smole je podoktorski raziskovalec na Medicinski fakulteti Perelman Univerze Pensilvanije v Filadelfiji. Letos je bil kot eden od 40 kandidatov iz ZDA izbran za udeležbo na prestižnem forumu mladih najperspektivnejših imunologov v ZDA, kjer je dobil 1. nagrado v kategoriji podoktorskih raziskovalcev.