»Z delitvijo prispevate deset centov za Krisa.« Ali res?

V zadnjem tednu septembra družbenih omrežij niso preplavili le pozivi za donacije prek sms-sporočil oziroma z nakazili na TRR, s katerimi je Slovenija zbirala in zbrala denar za zdravilo, ki utegne rešiti življenje dečku Krisu, temveč tudi objave, kakršno smo zapisali v naslovu.

Medtem ko vsakdo razume, kako deluje sistem plačevanja prek sms-sporočil in z nakazili na transakcijski račun, je precej bolj nejasno, kako delujejo mehanizmi, ki omogočajo, da se delitve in druge aktivnosti na družbenih omrežjih »pretvorijo« v denar. »Gre za neke vrste promocijo, podobno kot druge oblike oglaševanja. Večja pojavnost lahko pripomore k brandingu, promocija koristnih vsebin prek družbenih omrežij pa tudi k razvoju zavedanja pri potencialnih kupcih. To je eden od načinov, kako ustvarjati zanimanje za vsebine in vstopno točko v vsebinski marketing,« pojasnjuje strokovnjak za digitalni marketing Igor Pauletič, ustanovitelj in direktor podjetja FrodX. Dodaja, da podjetja z aktivnostmi na družbenih omrežjih ustvarjajo odnos tudi s tistimi, ki še niso njihovi kupci. »Odnos je poleg udobja nakupa danes ključni dejavnik pri nakupnih odločitvah.«
 

»Takšna promocija se ne izplača«

Ali se nekemu podjetju finančno izplača, če vsako delitev na facebooku »ovrednoti« z desetimi centi? »Če pogledamo zgolj z matematičnega vidika: vsak klik na oglas mojega podjetja na facebooku je v tem letu v povprečju stal 21 centov. Če s spodbujanjem deljenja vsebin na facebooku znižam to ceno, nekaj prihranim,« je dejal Pauletič.

Kot poslovni svetovalec osebno sicer nikomur ne bi predlagal, da se nalepi na »hype«, kot je bila nedavna akcija za Krisa. »Če odmislimo dobrodelno noto in to, da se tako tudi v resnici zbere denar, moramo vedeti, da kliki oziroma promet, ki ga dobimo z družbenih omrežij pri takšnih akcijah, najverjetneje ne predstavlja obiska ljudi, ki raziskujejo problem oziroma možne rešitve in so v eni od faz nakupnega procesa. H kliku jih vodi le njihov humanitarni vzgib, ne pa nakup pri podjetju, ki se odloči za takšno promocijo,« pravi sogovornik, ki meni, da takšne akcije podpirajo tržniki, ki ne odgovarjajo neposredno za prodajne cilje. »Kar zadeva strošek pridobitve nove stranke, se vlaganja v tovrstne promocijske aktivnosti težko komu izplačajo. Je pa takšna pojavnost morda všečna v podjetjih, kjer marketinga in prodaje ne vidijo in ne merijo v poenotenem procesu razvoja poslovanja. Skratka, menim, da se takšna promocija ne izplača, ker podjetju ne koristi na poti do končnega cilja.«
 

Kako prepoznati prevaro

Ko uporabnik deli objavo, v kateri podjetje obljublja, da bo denar nakazalo v dobrodelne namene, se – upravičeno – pojavi vprašanje, ali ne gre za prevaro: kako vedeti, da bo denar končal v pravih rokah? »Posameznikov interes je pogosto premajhen, da bi preveril, ali je njegova delitev res prinesla tistih nekaj obljubljenih centov v dobrodelni sklad,« ugotavlja Pauletič. Po njegovem mnenju bi povprečen uporabnik družbenih omrežij najlažje ugotovil, ali resnično gre za dobrodelen namen, tako, da bi se društvo, ki organizira dobrodelno akcijo, vključilo v te objave in jim dalo kredibilnost. »Na koncu akcije bi društvo lahko javno objavilo prejemke posameznih donatorjev. Tisti s poštenimi nameni bi takšno objavo tudi promovirali na svojih družbenih profilih.«