Wikitok: posrečena kombinacija znanja in nenehnega podrsavanja

Mnogi se bolj ali manj pogosto zalotimo, da smo že lep čas namenili nenehnemu podrsavanju po kratkih posnetkih na družbenih omrežjih tiktok, instagram, youtube … Seveda je tudi med temi posnetki mogoče najti marsikaj uporabnega, od zanimivih znanstvenih razlag do koristnih receptov, a večinoma gre za vsebino brez pravega pomena, tako to početje imenujejo tudi »gnitje možganov«.

Prejšnji teden je Newyorčan Isaac Gemal predstavil aplikacijo wikitok, ki deluje podobno kot tiktok – uporabniki lahko nenehno drsijo iz strani na stran, a vsebina je tokrat pobrana iz priljubljene strani Wikipedija, kjer je skoraj 9,5 milijona člankov. Uporabniku je na voljo kratek stavek o temi, s klikom se odpre običajna stran spletne enciklopedije. Tako je Gemal, kot so zapisali pri ArsTechnici, ustvaril lepo kombinacijo, ki omogoča učenje in hkrati uporabniško izkušnjo (zasvojljivih) družbenih medijev. Za zdaj aplikacija ne vključuje posnetkov.

Uporabniki aplikacije niso v stalni nevarnosti, da bi naleteli na dezinformacije in strupene komentarje, vendar naj opozorimo, da tudi Wikipedija ni popolna, tudi tam se znajdejo napačne informacije. Aplikacija naj bi delovala brez vnaprej usmerjenega algoritma, torej se omrežje ne uči iz navad uporabnika, ampak vedno ponuja naključno stran. Na spletni strani omrežja lahko spodaj desno pridemo še do movietoka, od koder povezave vodijo na spletno stran o filmih, in quottoka, kjer se nam prikazujejo (v angleščini) različni citati. 

Aplikacija za zdaj še ni na voljo v slovenščini.

Nenehno »skrolanje« po družbenih omrežjih je seveda vgrajena taktika aplikacij, saj si njihovi lastniki želijo, da imajo čim dlje našo pozornost, da nam algoritmi vmes ponudijo še kakšno reklamo. Čeprav je jasno, da takšno preživljanje časa ni najbolj zdravo, se zdi, da te navade ne bomo kar tako izkoreninili.

Wikitok se je rodil v nekaj urah. Razvijalec Tyler Angert je 3. februarja v objavi na portalu X ponudil svojo »noro idejo« o projektu: »celotna Wikipedija na eni strani«. Odzval se je James Cham, posrednik za tvegani kapital pri Bloombergu Beta, ki je idejo še nekoliko izpopolnil, Angert pa se je domislil še imena. Nato je v igro vstopil Gemal, ki je naletel na objavo in začel delati. S pomočjo umetne inteligence Anthropicovega clauda in Anyspherovega cursorja je v nekaj urah spisal programsko kodo in rezultate objavil na omrežju X. »Celotna stvar ima le nekaj sto vrstic kode, večino pa je napisal claude,« je za ArsTechnico povedal Gemal.