Japonski satelit, okvarjen v geomagnetni nevihti

Asca ali napredni satelit za kozmologijo in astrofiziko (pred tem imenovan Astro-D) je bil četrti japonski satelit za rentgensko astronomijo, pri čemer so več znanstvenih instrumentov prispevale ZDA. Prvih osem mesecev po izstrelitvi so testirali instrumente, ki jih je satelit nato uspešno uporabljal še nadaljnjih sedem let. Med drugim je bil opremljen s štirimi rentgenskimi teleskopi, občutljivost instrumentov pa je omogočala prva podrobna opazovanja oddaljenih kvazarjev, to so izredno močna in oddaljena aktivna galaktična jedra, pa jate galaksij in tudi virov galaktičnega rentgenskega ozadja.

S satelitom so opravili več kot 3000 opazovanj tako bližnjih zvezd kot zelo oddaljenih nebesnih teles, ki so bili podlaga za okoli tisoč člankov. Kot so zapisali na spletni strani Jaxe, je satelit med drugim opazoval rentgensko svetlobo, ki je izvirala iz supernove SN1993J v galaksiji M81 ali Bodejevi galaksiji (M81 je 31. decembra 1774 odkril nemški astronom Johann Elert Bode, ki je med drugim predlagal ime za planet Uran).

Japonski satelit Asca je uspešno deloval do julija 2000, ko se je med geomagnetno nevihto začel nenadzorovano vrteti, pokvaril se je tudi nadzorni sistem za višino. Po tem satelit ni več opravljal svoje znanstvene naloge. V orbiti je vztrajal do marca 2001, ko ga je potegnilo v atmosfero, v kateri je zgorel.