Vzdržljiv raziskovalec Sončevih delcev in kometov

Nasin Mednarodni raziskovalec Sonca in Zemlje 3 (ISEE-3) je prvi preučeval rep Zemljinega magnetnega polja, nato pa je letel mimo Lune, dobil novo ime – Mednarodni raziskovalec kometov (ICE) in kot prvi obiskal komet, in sicer komet Giacobini-Zinner. Potrdil je, da so kometi »umazane snežne krogle«, torej skupek kamenja in ledu. Sonda je zanimiva tudi, ker so leta 2014 po več letnem spanju znova obudili njene motorje. Sonda ni bila opremljena s kamerami, je pa imela instrumente za merjenje nabitih delcev, plazme in magnetnih polj.

ISEE-3 je bil tretji izmed treh enakih sond, ki sta jih sestavili ameriška in evropska vesoljska agencija. Nasa je zgradila prvo in tretje plovilo, Esa pa drugo. Raziskovala so različne fenomene v medplanetarnem prostoru, predvsem kako Sonce oziroma sončev veter vpliva na Zemljino magnetosfero.

Trojko, ki so jo sestavljali v istem obdobju kot Voyagerjy, so izstrelili 12. avgusta 1978, odpotoval je v Lagrangeevo točko L1, kjer ima sonda neprestan pogled na Sonce, od Zemlje je točka oddaljena 1,5 milijona kilometrov. ISEE-3 je bil prvi v tej točki, v katero se je utiril 20. novembra 1978, s čimer je tudi dokazal, da se je možno utiriti v libracijskih točkah, v katerih manjše telo teoretično miruje glede na dve večji telesi, ki nanj vplivata z gravitacijo. Sonda je bila tudi prva, ki je spremljala približevanje sončnega vetra Zemlji.



Prvi del odprave je sonda sklenila leta 1981, a so jo pri Goddardovem vesoljskem centru poslali v rep Zemljinega magnetnega polja, nato pa še naprej proti kometu.

Desetega junija 1982 je plovilo zagnalo svoje motorje, se poslovilo od L1 in se odpravilo v skrajni konec zaščitnega polja, ki je zaradi vplivov sočnega vetra oblikovan podobno, kot je videti komet z jedrom in svetlim repom. Avgusta istega leta je nato na predlog znanstvenika Roberta Farquaharja plovilo odpotovalo proti kometu 21P/Giacovini-Zinner. Sonda je morala večkrat prižgati motorje in opraviti pet obletov Lune, zadnjega je opravila 22. decembra 1983, ko se je Luni približala na vsega 120 kilometrov, da jo je izvrglo iz sistema Zemlja-Luna in se je utirila v heliocentrično oribto.



Takrat so plovilo tudi preimenovali. 11. septembra 1985 je ICE poletel skozi rep kometa, od jedra je bila takrat sonda oddaljena 7862 kilometrov. ICE je postal prvo plovilo, ki je letelo mimo kometa. Znanstvenike je razveselilo s podrobnimi podatki in potrdilo teorije, da so kometi skupki kamenja in ledu, ki se ob približevanju Soncu tali in se vije v značilnem repu.

S tem še ni bilo konec obiskov teh starodavnih vesoljskih kamnov, saj je marca 1986 letelo še mimo kometa Halley, proti kateremu je takrat letela cela armada plovil (med temi tudi Giotto). Tudi tokrat je sonda poletela skozi rep in postala prva, ki je obiskala kar dva kometa.

ICE je nato raziskoval izbruhe koronalne mase, zaznaval kozmične žarke, nato pa je 5. maja 1997 Nasa končala operacije in ukinila podporo. 18. septembra 2008 so s pomočjo mreže radijskih anten so ugotovili, da 12 od 13 še vedno deluje in da je ostalo tudi nekaj goriva.



Postalo je jasno, da bi lahko z njo znova vzpostavili stik avgusta 2014, ko je znova pripotovala v bližino našega planeta. Skupina neodvisnih znanstvenikov, inžinerjev in programerjev se je zavzela, da bi plovilo leta 10. avgusta 2014 po 36 letih v vesolju in 48 milijardah prepotovanih kilometrov prestregli v njegovi heliocentrični orbiti in ga spravili v začetno točko, kjer bi nadaljeval s svojo prvotno nalogo.

S pomočjo javnosti so zbrali dovolj denarja, maja 2014 je Nasa dovolila, da ekipa prevzame nadzor nad deaktiviranim plovilom. Drugega julija 2014 so prvič po letu 1987 (po 27 letih!) uspešno prižgali motorje, 8. julija pa prižig ni uspel, verjetno, ker je bilo že premalo goriva. 24. julija je ekipa sporočila, da se njihov trud ni obrestoval in so plovilu »naročili« naj s petimi še delujočimi instrumenti zbira podatke o Luni, nato pa naj nadaljuje svojo pot okoli Sonca. Desetega avgusta 2014 je sonda poletela 15.600 kilometrov nad površjem Lune.

V bližino Zemlje bo sonda znova pripotovala predvidoma leta 2031.