V nadaljevanju preberite:

Novembra je Narodna in univerzitetna knjižnica s pomočjo izrednih sredstev ministrstva za kulturo pridobila enega zanimivejših rokopisov Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681), Valvazorjevega predhodnika in mentorja ter prvega slovenskega polihistorja. Iz rokopisa, ki bo gotovo zanimiv za različne profile raziskovalcev slovenske pravne in kulturne zgodovine, so razvidni avtorjevi načrti za dokončanje in izdajo druge knjige njegovega monumentalnega zgodovinskega dela Carniolia antiqua et nova.

»Janez Ludvik Schönleben, ki ga lahko označimo za prvega kranjskega zgodovinarja, genealoga, mariologa, govornika in pridigarja ter tudi dramatika in filozofa, je s svojo priredbo Čandek-Hrenove izdaje lekcionarja Evangelia inu lystuvi pomembno vplival tudi na nadaljnji razvoj slovenske proze, še zlasti na znamenite pridigarje Janeza Svetokriškega, Rogerija Ljubljanskega in Jerneja Basarja,« opozarja dr. Monika Deželak Trojar, znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Sogovornica je med drugim avtorica obsežne znanstvene monografije o Schönlebnovem življenju in delu, ki je izšla v zbirki Apes academicae pri Založbi ZRC.