V nadaljevanju preberite:

Tega, da nam spletni vplivneži odpirajo vrata v svoje dnevne sobe, v svojo intimo in svet, ki je večkrat prikazan idealizirano ali/in se za njim skriva trdo delo, smo se nekako privadili. Privaditi pa se bomo morali tudi, da so se realnim vplivnežem pridružili še virtualni, ustvarjeni z umetno inteligenco (UI). Lani, ko je bila UI ena od pomembnih tem, se je o teh začelo glasneje govoriti – njihova vloga je za zdaj predvsem oglaševalska, a na mlade, ki so za takšne vsebine še posebej občutljivi, lahko močno, večkrat predvsem negativno vplivajo.

Kot meni asist.Tinca Lukan, mlada raziskovalka na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov na Fakulteti za družbene vede (FDV), z vidika marketinga sodelovanje z virtualnimi vplivneži blagovnim znamkam zagotavlja večjo učinkovitost, ker so ti liki vedno na voljo, lahko se jih povsem nadzoruje, kar zmanjša tveganja za škandale, oblikujejo jih lahko povsem po lastnih željah.

Uspešni vplivneži se poskušajo prikazati v najlepši možni različici, ki je pogosto nerealna in daleč od resnice. Za to se morajo precej potruditi, na primer za izklesano telo je treba preživeti veliko ur v telovadnici, a še to pogosto ni dovolj, celotno sliko je treba olepšati še s filtri oziroma obdelavo fotografij, spomni Marko Puschner, sodelavec Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v sklopu FDV. »Zato je precej enostavneje, če UI napišeš, da naj bo neki vplivnež tak in tak, naj ima takšne mere in lase, UI pa potem proizvaja fotografije in videe v različnih pozah.«

Virtualni vplivneži, kljub temu da bivajo le v glavah svojih ustvarjalcev, sledilcem poskušajo prikazati, kot da živijo resnično življenje. Tako na družbenih omrežjih objavljajo fotografije iz kavarn, ulice, fitnesa, letala, skratka, videti so precej avtentični. V opise teh oseb sicer dodajo oznako, da niso resnične, a se meja med resničnim in neresničnim vse bolj briše. Mnogi oznake, da gre za UI, ne vidijo ali ne prepoznajo, tako da lahko pod fotografijami vidimo komentarje ljudi, ki napišejo virtualni vplivnici, ki v resnici ne obstaja, »kako si lepa« in podobno.

Virtualni vplivneži ne bodo izpodrinili človeških. »To kažejo tudi raziskave, v katerih so oboje primerjali. Občinstvo prvim manj zaupa kot drugim in manj odobrava sponzorirane objave. Druga raziskava pa je pokazala, da virtualni vplivneži povečujejo zavedanje sledilcev o blagovni znamki (ang. brand awareness), vendar ne vplivajo na njihov namen nakupa (ang. purchase intention).« Tinca Lukan pojasni, da so realni vplivneži vplivni ravno zaradi svoje avtentičnosti, ker jih torej ljudje razumejo kot resnične in iskrene, kar pa je pri virtualnih zelo težko, če sploh, dosegljivo.