Umetna inteligenca že vpliva tudi na upravljanje premoženja

V Triglav Skladih so doslej naložbeno politiko dvanajstih od svojih 18 skladov že uskladili s trajnostnimi načeli, do konca leta pa pričakujejo, da bo njihova celotna produktna ponudba postala trajnostna in v skladu s politiko odgovornega investiranja, je na investicijski konferenci napovedal predsednik uprave Benjamin Jošar. Ob tem pa hiter vzpon umetne inteligence spreminja način delovanja celotne družbe in postaja izziv tudi za upravljanje premoženja.

In kaj je lani poganjalo naložbe v investicijske sklade in kaj jih bo spodbujalo letos? »V enem delu je bilo to zagotovo vezano na delovanje centralnih bank. S tem, ko se je nakazalo umirjanje inflacije, so se začela graditi pričakovanja o koncu dvigov obrestnih mer. To ima izredno pozitiven vpliv na sektorje, kjer se pričakuje višja rast. Lani je izstopala informacijska tehnologija s popularizacijo umetne inteligence, ki se je začela dogajati marca in se je na trgu zelo hitro odrazila. Chat GPT je trg preplavil zelo hitro, v dveh mesecih so pridobili 100 milijonov uporabnikov, kar je svetlobna hitrost, « pravi Vid Pajič, direktor analiz v Triglav Skladih. Za primerjavo: Facebook je prvih sto milijonov uporabnikov pridobil v štirih letih in pol, TikTok pa v devetih mesecih.

»Digitalizacija in vzpon umetne inteligence imata vpliv tudi na druga podjetja, ki lahko z njima povečajo svojo produktivnost. To bo tudi letos gnalo povpraševanje podjetij, ki imajo produkte, povezane z umetno inteligenco in bo poganjalo rast naložb. Pričakovalo se je tudi, da bo dvig obrestnih mer imel precej bolj negativen vpliv na trg dela, a je ta ostal močan, visoka stopnja zaposlenosti pa omogoča nadaljevanje cikla potrošnje in pozitivno vpliva sektor potrošnih dobrin.«

Dobri rezultati trajnostnih podjetij

V Triglav Skladih opažajo dobre rezultate podjetij, ki so trajnostno usmerjena ali pa imajo take produkte. »Tam beležimo veliko večje rasti. To je dobro vplivalo na trge. Če Evropa želi biti energetsko neodvisna, nima druge rešitve, kot je zeleni prehod. Opažamo, da je to že gonilo investicij, pričakujemo, da bo tako ostalo tudi naprej. Podjetja, ki pa so zaspala na tem področju, pa bodo morala močno povečati vlaganja. To pa niso vlaganja, ki bi imela neke pozitivne donose, pač pa bodo morali nadoknaditi svoj minus in to bo lahko tudi vplivalo na njihovo profitabilnost.«

Kar zadeva ljudske obveznice, ki jih zdaj napoveduje vlada (ob tem, da njihova obrestna mera še ni določena), pa Pajič pravi, da jih načeloma podpira, »ne vem pa, ali smo zdaj s trgom v takem stanju, da bodo dosegle svoj namen. Slovenci smo zelo bankocentričen narod. V bankah imamo ogromno denarja, depozit pa je zelo priljubljena naložba. Skladi denarnega trga trenutno prinašajo višje donose, kot se bojim, da jih bodo ljudske obveznice. V vsakem primeru pa sem zanje, tudi če ne bi dosegle svojega namena. Nekatere stvari pač potrebujejo čas, da se primejo in je prav, da gremo z njimi naprej. Zdaj imamo kar 26 milijard zaklenjenih v bančnih depozitih, in je prav, da država poskuša dostopati tudi do tega denarja. Žal je finančna pismenost v Sloveniji na še vedno zelo nizki ravni in tu se tudi mi poskušamo zelo angažirati.«

V katere sektorje vlagati?

Kar zadeva letošnje delniške naložbe v Triglav Skladih priporočajo zlasti sektorje potrošnih dobrin, informacijskih storitev in komunikacijskih tehnologij, med manj priporočljivimi sektorji pa so energija, osnovne potrošne dobrine ter surovine in materiali. Predpostavke njihovega osnovnega scenarija so sicer popuščanje inflacijskih pritiskov iz naslova jedrne inflacije, izboljšane napovedi rasti poslovanja podjetij, postopno nižanje obresti centralnih bank, odsotnost večje eskalacije geopolitičnih tveganj in mehak pristanek brez recesije. S tem bi se dvignile vrednosti delnic, porasle bi tudi cene obveznic. Če bi inflacija ostala visoka, bi se ohranila vrednost delnic, manj ugodno bi bilo za lastnike obveznic. Če pa bi se gospodarski trendi obrnili v recesijo, pa bi verjetno kratko potegnili lastniki delnic, lastniki obveznic pa bi lahko računali na zaslužek ob sočasnem močnem znižanju obrestnih mer.