Vesoljski teleskop odkril šest velikih galaksij iz časa kmalu po velikem poku

Vesoljski teleskop James Webb je odkril šest velikih galaksij, ki so nastale kmalu po velikem poku, je pokazala v sredo objavljena študija, ki je presenetila znanstvenike. Novoodkrite galaksije so menda nastale s hitrostjo, ki ni v skladu z našim trenutnim razumevanjem vesolja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pri najnovejšem odkritju je teleskop, ki je začel delovati julija lani, izmeril galaksije, ki so domnevno nastale od 500 do 700 milijonov let po velikem poku pred 13,8 milijarde let. To pomeni, da je bilo vesolje ob njihovem nastanku staro manj kot pet odstotkov svoje sedanje starosti.

Webbov instrument NIRCam, ki deluje v valovni dolžini, nevidni prostemu očesu, je opazoval šest galaksij na malo znanem območju neba, med drugim piše v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Nature. Dve od teh galaksij je pred tem odkril vesoljski teleskop Hubble, vendar sta bili na teh posnetkih tako bledi, da znanstveniki nanju niso bili pozorni.

V šestih novih galaksijah, katerih odkritje je treba še potrditi z drugimi meritvami, je veliko več zvezd, kot so znanstveniki pričakovali. FOTO: Reuters

Ena od galaksij nad bi imela sto milijard zvezd

V šestih novih galaksijah, katerih odkritje je treba še potrditi z drugimi meritvami, je veliko več zvezd, kot so znanstveniki pričakovali. Ena od galaksij naj bi imela celo okoli sto milijard zvezd. »To bi pomenilo, da je približno tako velika kot naša galaksija Rimska cesta, kar je noro,« je za AFP povedal eden od avtorjev študije Ivo Labbe.

Da so tako velike galaksije nastale tako kmalu po velikem poku, je v nasprotju s sedanjim kozmološkim modelom, ki predstavlja znanstveno razumevanje delovanja vesolja. »V skladu s teorijo galaksije počasi rastejo in so v zgodnjih obdobjih zelo majhne,« je dejal Labbe. Dodal je, da naj bi bile takšne galaksije po sedanjem modelu od desetkrat do stokrat manjše, kot so te, ki jih je odkril teleskop Webb.

Novo odkrite galaksije bi lahko nakazovalo, da so se stvari v zgodnjem vesolju odvijale veliko hitreje, kot so mislili doslej, kar je omogočilo, da so zvezde nastajale veliko učinkoviteje, je za AFP dejal astrofizik pri francoski komisiji za atomsko energijo David Elbaz, ki sicer ni sodeloval v študiji.

To bi lahko bilo povezano z nedavnimi znaki, da se vesolje samo širi hitreje, kot smo nekoč verjeli, je poudaril. Ta tema med kozmologi sproža burne razprave, zato je najnovejše odkritje še toliko bolj vznemirljivo, saj gre za še en znak, da model ne drži, je še dejal Elbaz.

Labbe je v zvezi s tem omenil teorijo črnega laboda, po kateri lahko že en sam nepričakovan dogodek ovrže dosedanje razumevanje sveta, tako kot tedaj, ko so Evropejci videli prve črne labode v Avstraliji. Galaksije je označil za »šest črnih labodov«. »Če se vsaj eden od njih izkaže za resničnega, to pomeni, da moramo spremeniti svoje teorije,« je opozoril.