Webbov prvi eksoplanet

Vesoljski teleskop James Webb je edini teleskop, ki lahko preuči sestavo atmosfer že znanih planetov zunaj našega osončja, lahko pa jih tudi najde. Iz ameriške, evropske in kanadske vesoljske agencije, ki upravljajo teleskop, so sporočili, da so z Webbom prvič odkrili eksoplanet. LHS 475 b je za le odstotek manjši kot Zemlja. Je relativno blizu, leži namreč le 41 svetlobnih let od nas v ozvezdju Oktant.

Obstoj planeta je iz zbranih podatkov izluščila ekipa pod vodstvom astronomov Kevina Stevensona in Jacoba Lustig-Yaegerja z Univerze Johnsa Hopkinsa. Ekipa je Webb usmerila proti zvezdi, pri kateri je že satelit Tess, ki je namenjen prav odkrivanju ekosplanetov, zaznal morebiten obstoj planeta. Z Webbovim bližnje infrardečim spektrografom NIRSpec so ga brez težav zaznali. Kot je pojasnil Mark Clampin z oddelka za astrofiziko pri Nasi, je to šele začetek. Webb bo po njegovem precej pripomogel k razumevanju o nastanku in razvoju skalnatih planetov.

Tudi Webb je planet odkril s tako imenovano tranzitno metodo, ko občutljivi instrumenti zaznajo malenkostno spremembo svetlosti zvezde. Planet je teleskop zaznal 31. avgusta lani. FOTO: NASA, ESA, CSA, L. Hustak (STScI

Iz raziskovalne skupine so še sporočili, da odkriti planet nima debele metanove atmosfere, kakršno ima, denimo, Saturnova luna Titan. Morda planet atmosfere celo nima, morda pa gre za atmosfero, v kateri je prisoten le ogljikov dioksid. Za natančno analizo sestave atmosfere bodo Webb poleti znova usmerili proti planetu, na katerem naj bi bilo nekaj sto stopinj topleje kot na Zemlji. Če bodo zaznali še debele oblake, bi lahko bil planet precej podoben Veneri. Potrdili so še, da je planetovo leto dolgo le dva dneva, kar pomeni, da je LHS 475 b bliže svoji zvezdi kot katerikoli planet v osončju. Njegova zvezda je sicer rdeča pritlikavka, kar pomeni, da je za skoraj polovico manj vroča kot Sonce. Prav zato še niso izključili možnosti, da ima planet atmosfero.

Tudi satelit Tess odkril planet, podobno velik kot Zemlja

TOI 700 je majhna hladna rdeča pritlikavka, ki leži okoli sto svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Dorado. Ob zvezdi so leta 2020 odkrili planet, velik kot Zemlja, ki leži v tako imenovani življenjski coni – to je na območju, kjer bi na planetu lahko bila tekoča voda. To seveda ne pomeni, niti da je na planetu življenje niti da gre za drugo Zemljo. Le razdalja od zvezde je ravno pravšnja, da bi bila lahko na planetu tekoča voda, vendar je za to potrebnih še veliko več drugih ustreznih pogojev.

Planet TOI 700 d zvezdo obkroži v 37 dneh. Poleg tega so odkrili še dva planeta, TOI 700 b je nekoliko manjši od Zemlje in zvezdo obkroži v desetih dneh, TOI 700 c pa je več kot dvakrat večji od našega planeta in svojo zvezdo obkroži v 16 dneh. Astronomi menijo, da sta ta planeta plimsko zaklenjena, kar pomeni, da zvezdi vedno kažeta isto stran, tako kot Luna Zemlji vedno kaže isti obraz. Z dodatnimi opazovanji pa so s satelitom v planetarnem sistemu odkrili še en planet – to je TOI 700 e, ki je le nekoliko manjši od Zemlje in je verjetno prav tako skalnat.

TOI 700 e leži v tako imenovanem območju, primernem za življenje. FOTO: NASA/JPL-Caltech/Robert Hurt 

Tudi ta je na ravno pravšnji razdalji od zvezde, da bi bile lahko na njem v določenem trenutku njegove zgodovine ustrezne razmere za tekočo vodo, kar je po našem razumevanju delovanja življenja ključno. Tudi ta planet bi lahko bil plimsko zaklenjen na zvezdo, ki jo obkroži v 28 dneh. Satelit Tess praviloma 27 dni opazuje določen kos neba in beleži minimalne spremembe v svetlosti zvezd, če pred njimi potuje neko nebesno telo. Gre za tako imenovano tranzitno metodo iskanja planetov. Obstaja več ekoplanetov, na katerih bi lahko bila tekoča voda. To bo morda lahko odkril teleskop James Webb, ki ima instrumente, s katerimi lahko razpozna kemično sestavo atmosfere.