Verižne posledice podnebne krize

V perujsko pristaniško mesto Iquitos, ki ga obdaja amazonski deževni gozd, ne vodi nobena cesta, mesto je namreč dosegljivo le po reki. Raznolike skupnosti na tem območju in njihov način življenja, vključno z ribištvom in kmetovanjem, so pritegnili pozornost raziskovalke Heidi Mendoza, ki v teh krajih vodi terensko delo ter proučuje, kako podnebne spremembe vplivajo na tamkajšnje prebivalstvo.

Prebivalci perujskega dela Amazonije že stoletja živijo v povezanosti z letnimi časi. V deževnem delu leta lovijo ribe, v sušnih mesecih pa se ukvarjajo s kmetijstvom. Toda vse daljša sušna obdobja, ki jim pogosto sledijo močni nalivi, zdaj ogrožajo njihovo preživetje, saj se ribe selijo v druge dele reke, nekoč rodovitne poljščine pa slabše obrodijo. Heidi Mendoza, raziskovalka z inštituta za okoljske študije na univerzi v Amsterdamu, pojasnjuje, da sušna obdobja postajajo bodisi prevroča bodisi predolga. Enako velja za deževno obdobje, ko reka poplavi prehitro ali pa poplave trajajo predolgo.

Mendoza sodeluje pri projektu o preučevanju učinkov podnebnih sprememb z izvajanjem raziskovalnih dejavnosti na prizadetih skupnostih, ki je prejel evropska sredstva. V okviru petletnega projekta, imenovanega PerfectStorm, bodo raziskovalci z analizo podatkov, modeliranjem in poslušanjem zgodb ljudi preučevali procese suše in poplav.

Bolj ali manj uspešno si po vsem svetu prizadevamo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in tako omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija nad ravnjo v predindustrijski dobi (ta cilj se zdi vse manj dosegljiv) ter preprečiti pogostejše in vse hujše suše, poplave in druge ekstremne vremenske dogodke po vsem svetu. Hkrati si države prizadevajo pomagati mestom in podeželju, da bi se spoprijela s posledicami globalnega segrevanja, ki ga ni več mogoče preprečiti, in se nanje pripravila. EU je veliko raziskav usmerila tako v blaženje podnebnih sprememb kot v prilagajanje in priprave za življenje v spremenjenem okolju.

Ranljivost vasi

Heidi Mendoza in njeni sodelavci so v letih 2022 in 2023 skupno tri mesece obiskovali obrečne vasi na obrobju mesta Iquitos. Ugotoviti so skušali, kako podnebne spremembe in druge človeške dejavnosti vplivajo na življenje lokalnih prebivalcev, in prepoznati njihove ranljivosti. Ekipa zbira tudi zgodbe vaščanov v porečju sezonske reke Tiva v vzhodni Keniji. Raziskovalci spoznavajo temeljne povezave med spremembami deževnih vzorcev, prilagoditvenimi ukrepi, ki jih izvajajo prizadete skupnosti, in poznejšimi posledicami ekstremnih vremenskih pojavov.

Po besedah Anne Van Loon, profesorice z univerze v Amsterdamu, ki preučuje tveganje za suše in vodi projekt PerfectStorm, lahko na primer človekove dejavnosti, kot je gradnja zadrževalnikov vode v tleh za zbiranje odtekajoče vode, v sušnih obdobjih dodatno poslabšajo posledice poznejših poplav. »Videli smo veliko primerov, ko so imele poplave po sušnemu obdobju hujši vpliv kot tiste, ki niso sledile suši. Želimo ugotoviti, ali lahko katerakoli človekova dejavnost med sušnim obdobjem spremeni tveganje poplav,« je pojasnila.

Po njenih besedah lahko selitve ljudi ali živine proti rekam v sušnih obdobjih povečajo ranljivost naselij za poplave.

Prizadevanja za povečanje odpornosti na podnebne spremembe so nadvse pomembna, zlasti v razmeroma revnih državah, kjer je veliko ljudi neposredno odvisnih od zemlje. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je že pred dvema desetletjema opozorila, da lahko podnebne spremembe ogrozijo trud pri zmanjševanju revščine in izničijo desetletja razvojnih prizadevanj po vsem svetu.

Danes v Peruju vaščani v okolici Iquitosa eksperimentirajo z več različnimi pridelki, kot sta koruza in koriander, namesto tradicionalnih osnovnih pridelkov, kot sta manioka in banane. Obenem so začeli povečevati dolžino stebrov, na katerih so postavljene hiše, da jih poplave ne bi poškodovale ali uničile.

V Keniji so vaščani z govedoreje prešli na rejo koz in se tako prilagodili na sušo (koze namreč potrebujejo manj vode), s sajenjem in ohranjanjem dreves pa krepijo odpornost pokrajine na slabe vremenske razmere.

Domine

Bart van den Hurk, prav tako nizozemski raziskovalec, proučuje učinke podnebnih sprememb na ljudi s širšega vidika. Zanimajo ga verižne reakcije, ki segajo prek državnih meja in regij. Van den Hurk je profesor za klimatsko-sociološke interakcije na inštitutu za okoljske študije univerze v Amsterdamu ter znanstveni direktor nizozemskega inštituta Deltares za preučevanje voda. Vodil je projekt Receipt, ki ga je financirala EU in je povezal spremembe globalnih vremenskih vzorcev z družbeno-ekonomskimi posledicami za Evropo.

Ekipa projekta je želela dognati, kako se podnebni vplivi kažejo v medsebojno povezanem svetu, s posebnim poudarkom na tem, kako z vremenom povezane nesreče v oddaljenih delih sveta vplivajo na Evropejce.

Katastrofalne poplave na Tajskem pred 13 leti so na primer pretresle svetovno elektronsko industrijo, saj je ta država druga največja proizvajalka računalniških trdih diskov na svetu. Večmesečne poplave leta 2011 so bile najhujše v zadnjih 50 letih, zaradi njih so bila tajska pristanišča zaprta, proizvodnja je bila motena, zaloge, namenjene za izvoz, pa uničene. V naslednjih mesecih so cene trdih diskov poskočile za desetkrat, industrija v Evropi pa je bila močno pretresena.

Na fotografiji je ulica Glucholazy na Poljskem, ki jo je ujma prizadela septembra. FOTO: Sergei Gapon/AFP    

»Videli smo, da je to veliko bolj prizadelo manjša podjetja v Evropi kot pa večja. Manjša podjetja so šla v stečaj, nato pa so jih kupila večja podjetja. Zato so poplave na Tajskem povzročile precejšnje pretrese tudi na evropskem trgu,« je pojasnil. Van den Hurkova ekipa je popisala tovrstne verižne reakcije ter analizirala trende, povezane s podnebnimi krizami v različnih regijah sveta, ki so gospodarsko povezane z Evropo. Na primer, motnje v proizvodnji nafte, zemeljskega plina in kemikalij, ki jih je leta 2017 povzročil orkan Harvey v ameriški zvezni državi Teksas, so prav tako vplivale na evropske trge. Podobno velja za sušo, ki je pred petimi leti prizadela Argentino, Brazilijo in ZDA ter povzročila pomanjkanje soje po vsem svetu. Na splošno so raziskovalci podrobno preučili 17 z vremenom povezanih nesreč in njihove globalne posledice.

Osredotočili so se na oprijemljiv vpliv, ki bi ga Evropejci občutili zaradi ekstremnih vremenskih razmer drugje po svetu, in preučila možnosti, ki bi pomagale narediti evropske skupnosti in industrije bolj odporne na tovrstne vplive. Odzivi vključujejo predloge politik za pomoč pri preprečevanju učinkov, še preden nastopijo vremenske katastrofe, in nova orodja za prepoznavanje možnih žarišč nesreč.

S pomočjo vizualnega orodja si lahko ljudje, tudi oblikovalci politik, podrobno ogledajo območja, ki so povezana z Evropo, ter preučijo, kako lahko različni scenariji podnebnih sprememb vplivajo na industrijo v določeni regiji, vključno s kmetijstvom, financami in proizvodnjo. Med udeleženci projekta niso bili samo oblikovalci podnebnih modelov, ampak tudi strokovnjaki s področij ekonomije, psihologije in drugih panog, kar kaže na široko naravo in vpliv podnebne krize.

»Upam, da smo prispevali k razvoju nove generacije podnebnih analitikov, ki bodo na podnebne spremembe gledali bolj z vidika neposrednega vpliva in ne samo na čiste fizične procese,« je še dodal profesor van den Hurk.

​-----​-----​-----​-----

Raziskave, omenjene v članku, je v sklopu programa Obzorja financirala EU prek Evropskega raziskovalnega sveta. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.